Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je predsednike uprav in predsednike nadzornih svetov teh bank ter ministra za finance Franca Križaniča s posebnim pismom pozvala, naj zagotovijo, da banke svojim komitentom takoj vrnejo denar, ki so jim ga nezakonito zaračunale za dvige gotovine na bankomatih drugih bank, so sporočili iz ZPS.
"Čeprav je z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS odločba urada o prepovedanem usklajenem ravnanju bank postala pravnomočna, ugotavljamo, da omenjene banke svojim strankam še niso povrnile denarja, niti jih niso obvestile o tem, kako jim ga nameravajo vračati," je izpostavila predsednica ZPS Breda Kutin. Oškodovanci so po njihovem mnenju upravičeni do povračila vseh teh zaračunanih nadomestil skupaj z zamudnimi obrestmi.
NLB, NKBM, Abanke Vipa in Banke Celje so 20. februarja 2006 na isti dan in v istem znesku (80 tolarjev oz. 33 centov) uvedle nadomestilo za dvig gotovine na bankomatu druge banke. Urad za varstvo konkurence je nato leto dni pozneje presodil, da so ravnale usklajeno in da so takšni sklepi organov bank prepovedani in nični. Odločba urada je postala pravnomočna šele letos.
Na poziv ZPS so se že odzvali v NLB, NKBM, Banki Celje in Abanki. V NLB so zagotovili, da bodo "ravnali skladno s končnimi odločitvami regulatorja oz. vrhovnega sodišča". "O naslednjih korakih bomo stranke oz. javnost obvestili," so dodali.
V NKBM so prav tako zagotovili, da bodo "v celoti spoštovali končne odločitve regulatorja oz. vrhovnega sodišča". Napovedali so tudi, da bodo "ravnali v dobro svojih komitentov".
V Banki Celje so pojasnili, da bodo na pisni poziv ZPS odgovorili v ustreznem roku in ravno tako zagotovili, da bodo "spoštovali končne odločitve regulatorja oziroma vrhovnega sodišča".
V Abanki so medtem za časnik Finance povedali, da bodo spoštovali odločitev urada za varstvo konkurence in vrhovnega sodišča. Obenem pa so zatrdili, da "postopki za ureditev vračila že potekajo" in da bo banka komitente o nadaljnjih korakih obvestila do konca tega meseca.
V ZPS sicer ugotavljajo, da je bančni kartel pri uvajanju bankomatnih provizij "le manjši del širšega problema podražitev v plačilnem prometu v Sloveniji". Razlogi za to, da so slovenske banke postale ene najdražjih v EU, so po njihovem mnenju nepreglednost in neprimerljivost bančnih storitev, predvsem pa pomanjkanje nadzora, ki bi postavil meje sistematičnemu odiranju potrošnikov.
Pred časom je 'vstop' v to zgodbo napovedalo tudi Društvo za povračilo preplačane elektrike, ki je v akciji za vrnitev preplačil doseglo zmago v bitki z elektrodistributerji pri njihovem kartelnem dogovoru. Predsednik društva Rado Pezdir je v začetku septembra napovedal, da se bo društvo preimenovalo v Društvo za pravno državo, ena naslednjih akcij pa naj bi bil kartelni dogovor bank pri dvigu denarja na bankomatih.
