Direktiva o evrovinjeti je bila sprejeta leta 1999 in predstavlja okvir za cestninjenje tovornjakov za uporabo 15.000 kilometrov cest, ki so del vseevropskega omrežja. Direktiva države članice pooblašča, ne pa tudi zavezuje.

Prvotni namen direktive je bil zagotavljati nemoteno delovanje notranjega trga, torej preprečevati diskriminacijo med državami članicami. Država lahko v skladu z direktivo cestnino izračunava na podlagi stroškov za vzdrževanje infrastrukture.

Vendar pa veljavna direktiva prepoveduje upoštevanje zunanjih stroškov pri cestninjenju, kar ni v skladu z evropsko zeleno politiko ter načeloma "uporabnik plača" in "onesnaževalec plača".

V skladu z današnjim dogovorom naj bi spremenjena direktiva ti načeli upoštevala in po novem določala, da se pri izračunavanju cestninjenja lahko upoštevajo tudi zunanji stroški za onesnaževanje zraka in hrup.

Država članica bo lahko pri upoštevanju onesnaževanja zraka zaračunala od 1 do 16 centov na kilometer na vozilo. Točen znesek je odvisen od evroemisijskega razreda, razdalje potovanja, vrste cest in časa potovanja.

Na primer, najslabši oziroma okolju najmanj prijazni tovornjaki, ki bodo vozili po avtocestah, bodo morali plačati največ, 16 centov. Okolju najbolj prijazni tovornjaki na regionalnih cestah pa najmanj, en cent.

Pri upoštevanju stroškov za hrup pa bo lahko država članica zaračunala od 0,2 do 1,1 centa. Tudi v tem primeru je višina odvisna od omenjenih dejavnikov.

Po navedbah Evropske komisije države članice sedaj v povprečju za cestninjenje tovornjakov zaračunavajo od 15 do 25 centov na kilometer na vozilo.

Dogovor vključuje tudi zastoje v prometu, vendar ti niso navedeni kot zunanji stroški, temveč so del infrastrukturnih stroškov.

Država članica bo lahko na odsekih, kjer so največji prometni zastoji, višino stroška dvignila na 175 odstotkov za največ pet ur na dan, a bo morala na odsekih, kjer jih je najmanj, strošek ustrezno znižati. Cilj je, da se sprosti promet na odsekih, kjer so največji prometni zamaški.

Spremenjena direktiva o evrovinjeti države članice obvezuje, da bodo morale dobiček od zaračunavanja zunanjih stroškov pri cestninjenju tovornjakov nameniti za projekte za spodbujanje trajnostnega razvoja prometa.

Pomembno je tudi to, da bo spremenjena direktiva pokrivala dvakrat več cest kot doslej, torej vse avtoceste ali 30.000 kilometrov evropskih cest.

Prav tako je pomembno, da so za najbolj okolju prijazne tovornjake z oznakama evro 5 in evro 6 določena prehodna obdobja, v katerih bodo oproščeni plačevanja zunanjih stroškov za onesnaževanje zraka in hrup. Za tovornjake evro 5 velja prehodno obdobje do 31. decembra 2013, za tovornjake evro 6 pa prehodno obdobje do 31. decembra 2017.

Slovenija je po navedbah državnega sekretarja v pogajanjih podprla prehodna obdobja, kar je bilo tudi upoštevano pri končnem kompromisu.

Jakomin je poudaril tudi, da je bilo za Slovenijo ključno, da se ohrani vez med pobiranjem pristojbin iz naslova zunanjih stroškov in porabo tega denarja, zato se je ves čas zavzemala, da se poudari, naj se tako zbrana sredstva porabijo namensko.

Spremenjena direktiva o evrovinjeti državam članicam določa le okvir, koliko bodo lahko zaračunavale, medtem ko o načinu cestninjenja še naprej odločajo same.

Države članice so se o spremembi direktive pogajale več let, predvsem zaradi močnega nasprotovanja nekaterih držav, med njimi Italije in Španije, ki so se bale, da ne bi unija preveč udarila avtoprevoznikov. Dogovor je bil po navedbah virov sprejet s tesno večino.

Danes je bil sicer sprejet politični dogovor v Svetu, sledijo pa še pogovori o tem v Evropskem parlamentu, ki bo po pričakovanjih zahteval popravke.