Avtomobili so bili dolga leta zelo hvaležna prodajna uspešnica. Slovenci imamo od nekdaj, tako rekoč od časov, ko je v Ljubljano leta 1898 zapeljal prvi Codellijev "stvor na štirih kolesih", posebno nagnjenje do jeklenih lepotcev in vse do leta 1991 so se bili kupci pripravljeni odreči marsičemu, samo da so po čakanju v dolgih vrstah, preprodaji vrstnega reda, z devizami ali na kakšen drug način prišli do svojega prevoznega sredstva.
Nekoč lačni, danes siti
Slovenski avtomobilski trg je bil lačen avtomobilov, ki so bili več kot le prevozno sredstvo. Bili so statusni simbol (za mnoge so še danes), zato je seveda trgovina cvetela. Vse, kar ni bilo "stoenka", jugo, renault 5 ali golf prve generacije, je šlo za med. Ljudje so bili pripravljeni za avtomobilsko pločevino plačevati kar precej denarja, temu primerno pa se je seveda večala ponudba. Nenadoma, oziroma v nekaj letih, je bilo pri nas možno dobiti tako rekoč vse, kar je bilo naprodaj v zahodni Evropi. Nekaj tistih, ki so vse skupaj zajemali s preveliko žlico, ki so kupce vlekli za nos (se še spomnite nekaterih afer, povezanih s predplačilom avtomobila, katerega potem ni bilo od nikoder), je hitro "potonilo", naivnost pa so kupci plačevali s praznimi bančnimi računi in prazno garažo.
Slovenija med bolje motoriziranimi
Po statističnih podatkih je Slovenija med bolje motoriziranimi državami v EU na prebivalca. Leta 1990 smo imeli manj kot 600.000 avtomobilov, še leta 2002 jih je bilo precej manj kot milijon, konec leta 2008 pa se je številka povzpela na malo nad milijon, skupaj pa smo imeli 1,3 milijona registriranih vozil. Kot zanimivost dodajmo, da jih je okoli 30 odstotkov z dizelskim motorjem in le 0,1 odstotka z alternativni vrstami goriva. Ali z drugimi besedami, malo manj kot dva avtomobila na prebivalca. To pomeni, da se je trg dolgo časa pospešeno polnil, zdaj pa počasi dosega mejo zasičenosti.
Po drugi strani pa so se tudi vozniki počasi nasitili pločevine in vedno bolj kupujejo z glavo ter vedno manj s srcem. Stara prodajna avtomobilistična modrost pravi, da se osebni avtomobil kupi s 70 odstotki čustev in 30 odstotki razuma (pri tovornih vozilih je zadeva ravno nasprotna), a tudi teh 70 odstotkov počasi dojema, da je lastništvo avtomobila med drugim velik strošek. Zato se kupci vedno redkeje pojavljajo v prodajnih salonih, zaradi česar posledično postaja kos kruha prodajalcev vozil vedno trši in vedno tanjši.
Nekaj zastopnikov posluje s precej optimizma
Mnogo zastopnikov v Sloveniji o tej temi seveda le stežka posreduje podatke, ki niso najvzpodbudnejši, bolj optimistični pa so nam posredovali nekaj podatkov. Tako pri Hyundaiju pravijo, da imajo v Sloveniji 24 pooblaščenih zastopnikov s 26 prodajnimi mesti. Število pooblaščenih zastopnikov je praviloma konstantno. Pri Mazdi prodajna mreža obsega 11 trgovcev in 12 prodajnih enot. Število trgovcev se čez leta ni spreminjalo, saj imajo po enega trgovca na regijo oziroma več enot v okolici glavnega mesta. Toyota ima še vedno osem pooblaščenih trgovcev in deset salonov. Število se ni spremenilo in ostaja enako. Poleg tega so pred slabim letom odprli tudi prvi salon v Sloveniji, zgrajen po strogih okoljskih standardih BREEAM, letos pa je salon Štajerski avto dom prejel tudi certifikat odličnosti. To je prvi salon v Evropi, ki je prejel to priznanje. Fordova pooblaščena trgovska mreža šteje 15 trgovcev, od tega imata dva trgovca dve poslovni enoti (vsega skupaj je zato 17 Fordovih salonov). Letos pa so izgubili trgovca v Velenju, ker ni izpolnjeval Fordovih standardov. Pri BMW-ju imajo zdaj pet trgovcev za to znamko in enega za Mini, skupaj pa torej osem salonov. Leta 2009 so odprli celo dva, letos pa enega. Veliko vlagajo tudi v enoten zunanji videz salonov in zaposlenih. Peugeotova prodajna mreža danes medtem, na primer, obsega 14 pooblaščenih prodajalcev novih vozil in 2 prodajni poslovni enoti. V zadnjih dveh letih se je obseg zmanjšal za 3 prodajalce, dodatno pa se je pridružil en nov.