Bela hiša želi predvsem pokazati Američanom, da je sončna energija uporabna in dostopna. Simbolični projekt "bo zgled tega, da je ameriška tehnologija izkoriščanja sončne energije na voljo, da je zanesljiva in pripravljena na vgradnjo v domove po vsej državi," je zapisal minister za energetiko Steven Chu. Stroški projekta še niso znani, saj razpisa še ni. Po ocenah Bele hiše pa bodo z novostjo pri računih privarčevali 3300 dolarjev na leto.
Obama ni prvi predsednik, ki bo dal v Belo hišo namestiti sončne celice oziroma kolektorje. Prvi je bil Jimmy Carter leta 1979, ki je dal v času naftne krize na streho namestiti 32 kolektorjev, ki pa so jih odstranili med popravili sedem let kasneje. George Bush mlajši pa je dal leta 2002 namestiti sončne celice za gretje vode v bazenu in vzdrževalnih prostorov.
Obama se je v svojem političnem programu sicer zavzel za naraščajočo uporabo obnovljivih virov in za zmanjšanje odvisnosti od tuje nafte, vendar so pogajanja o energetsko-podnebni reformi v senatu poleti zastala in jim ne kaže prav dobro. Zelenim tehnologijam je vlada namenila tudi milijarde dolarjev denarja v lani sprejetem paketu ukrepov za oživljanje gospodarstva. Velik delež teh sredstev šele zdaj postaja dosegljiv.
Korak bliže uresničitvi so medtem načrti o gradnji dveh sončnih elektrarn v Kaliforniji, ki bosta prvič stali na zveznem zemljišču in bosta proizvajali dovolj energije za več kot pol milijona domov. Kot je poročal New York Times, sta projekta v teh dneh dobila zeleno luč notranjega ministrstva, ena od težav, ki čakajo projektante, pa so premalo zmogljivi daljnovodi.
