Depresija ne pomeni le žalost, je duševna motnja, ki traja vsaj dva tedna in je toliko intenzivna, da pomembno moti funkcioniranje obolelega. Ljudje z depresijo pogosto ne občutijo niti žalosti niti veselja. Dodatno se pri ljudeh z depresijo pojavljajo tudi motnje spanja, apetita in razni telesni simptomi.

V primeru, da oseba z depresijo razmišlja o samomoru ali ima celo že izdelan načrt, mora takoj poiskati zdravniško pomoč. Pri blažjih oblikah depresije je treba obiskati osebnega zdravnika, v primeru hujših oblik depresije pa je potrebna pomoč psihiatra.

Depresija je po besedah psihiatra v Psihiatrični bolnišnici Begunje Andreja Žmitka večvzročna. Deloma je gensko pogojena, saj se nagnjenost k depresiji gensko prenaša. Vzroke depresije je mogoče iskati v stresnih dogodkih v okolju ter v motnjah v delovanju osrednjega živčevja.

Določene telesne bolezni so izrazito povezane z depresijo, na primer Parkinsova in Alzheimerjeva bolezen ter možganska kap. Pomembna je tudi povezava med depresijo in psihotropnimi snovmi, kot so droge in alkohol, pravi Žmitek.

Pogoj za uspešno zdravljenje depresije je njeno ustrezno prepoznavanje in pravočasno ter ustrezno zdravljenje, poudarja psihiater iz begunjske psihiatrične bolnišnice. Če depresije ne zdravimo, je večja verjetnost, da se njen potek kronificira oz. zavleče, zato jo je kasneje tudi težje zdraviti. Poleg drugih zapletov se lahko pojavijo tudi bolezni odvisnosti in samomorilno vedenje, pojasnjuje.

Čeprav se depresija lahko ponavlja in močno ovira posameznikovo delovanje na psihosocialnem in poklicnemu področju, obstaja več učinkovitih oblik zdravljenja, od zdravljenja z antidepresivi preko psihoterapije do psihokirurgije, ki povrnejo posameznika na prejšnjo ali celo na višjo raven delovanja kot pred boleznijo.

Uporaba antidepresivov je danes najpogostejši način zdravljenja. Ta zdravila v nasprotju s pomirjevali, ki sicer učinkujejo hitro, ne povzročajo odvisnosti, treba pa jih je redno jemati do umika depresije in nato vsaj še pol leta.

Zdravljenje z antidepresivi je smiselno kombinirati s psihoterapijo. Dokaj razširjena in dokazano učinkovita je kognitivno-vedenjska psihoterapija, ki izboljšuje razpoloženje depresivnega bolnika preko sprememb v mišljenju.

V primeru nekaterih hudih oblik depresije se uporablja elektrokonvulzivno zdravljenje. To je sicer starejša metoda, ki pa se je do danes zelo izpopolnila. V zadnjih letih se - zaenkrat predvsem na raziskovalnem nivoju - uporabljajo novejši načini zdravljenja, na primer transkranialna magnetna stimulacija, gre za draženje določenih možganskih območij, predvsem tistih, kjer so s slikovnimi preiskavami ugotovili moteno aktivnost živčnih celic.

Kar 50 odstotkov samomorov povezujejo z depresijo. Glede na to, da se Slovenija že vrsto let uvršča med države z najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi samomora na svetu, je pomembna osveščenost o možnih vzrokih samomorilnega vedenja, o poteku samomorilnega procesa, o ranljivih skupinah, o prepoznavanju znakov samomorilnega vedenja pri sebi in pri bližnjih ter o psihosocialni pomoči preživelim.

Depresivni bolniki so povprečno v bolniškem staležu četrtino delovnih dni v letu. Kar dve tretjini bolnikov namreč poroča o hudi oviranosti sposobnosti za vsakdanje aktivnosti in delo. Družbeni stroški, povezani z depresijo, so se v zadnjih desetih letih v EU podvojili in sedaj dosegajo 118 milijard evrov letno.

Pri tem je neposrednih zdravstvenih stroškov 10 odstotkov, vse ostalo pa predstavljajo posredni stroški zaradi smrti, odsotnosti z dela ali slabe storilnosti tistih bolnikov, ki kljub bolezni ostajajo na delovnem mestu.

Depresivna motnja lahko bolnika vodi v samomor, ki je glavni razlog smrti v mlajših starostnih skupinah. 90 odstotkov vseh samomorov je povezanih z duševnimi motnjami, med katerimi prednjačita depresija in zlorabljanje alkohola.