"Banka Slovenije je regulator. Centralna banka pošlje mnenje o potrebnem dvigu kapitala glede na stanje bančnih bilanc. To mnenje je seveda treba upoštevati brez diskusije, tako da ga bodo lastniki brez dvoma upoštevali," je na novinarski konferenci po današnji seji vlade v Ljubljani povedal Križanič.

Po njegovih besedah o dokapitalizaciji NLB na današnji seji vlade razprave ni bilo. Vendar, kot je zagotovil Križanič, na tem področju ves čas potekajo ustrezne aktivnosti ministrstva za finance kot zastopnika interesov Slovenije.

Iz NLB so sporočili, da odnosov z Banko Slovenije ne morejo komentirati. "Kot je znano, je uprava banke potrebo po dokapitalizaciji in predvideni potrebni višini 400 milijonov evrov opredelila in utemeljila že s strategijo skupine NLB za obdobje od 2010 do 2015 in projekcijo kapitalske ustreznosti, ki ju je predstavila tako nadzornemu svetu kot glavnima lastnikoma," so v največji slovenski banki zapisali v sporočilu.

Vodstvo največje banke v Sloveniji je po tem, ko je vse od propadle dokapitalizacije konec lanskega leta opozarjalo na njeno nujnost, konec julija napovedalo, da bo za september sklicalo skupščino delničarjev in ji predlagalo dokapitalizacijo v višini 400 milijonov evrov. Nadzorni svet je nato v začetku septembra za datum dokapitalizacijske skupščine določil 25. november, razprava o gradivih pa naj bi potekala na seji nadzornikov v prvem tednu oktobra.

Medtem ko se vlada ne more izjasniti, za koliko in na kakšen način naj bi dokapitalizirala NLB, pri čemer pa nadaljuje pogovore z belgijsko KBC in pripravlja strategijo državnega lastništva v NLB, se je v dokapitalizacijsko zgodbo, kot kaže, vmešala slovenska centralna banka.

Banka Slovenije menda zahteva 400 milijonov evrov visoko dokapitalizacijo NLB, pišejo današnje Finance, česar pa v centralni banki uradno ne potrjujejo, saj so "informacije iz postopka nadzora nad posamezno nadzorovano osebo zaupne narave in jih Banka Slovenije ne sme razkriti". Po virih časnika naj bi Banka Slovenije sklep o dokapitalizaciji zahtevala še letos in med možnimi sankcijami navajala tudi odvzem licenc članom uprave NLB z Božem Jašovičem na čelu.

Križanič je v sredo, potem ko je bonitetna agencija Moody's NLB znižala bonitetno oceno, dejal, da je banka kapitalsko varna in da se bo, ko bo razgradila rezervacije, pokazalo, da s svojim uspešnim delom sama generira dovolj kapitala za rast. Precejšen obseg rezervacij je po njegovih besedah odziv uprave na oceno o povečanih tveganjih, deloma tudi zaradi tajkunske krize in zasega določenih delnic. Ker prodaja teh delnic že teče, pa je izrazil pričakovanje, da bodo terjatve do teh dolžnikov v celoti poplačane, s čimer se bo lahko velik del rezervacij povrnil kot dohodek in kasneje prenesel v dobiček.