Določanje popustov je v ključni meri odvisno od naklade distribuiranega medija. V skladu s tem najpomembnejšim kriterijem bi Progresija lahko dobila še višji odstotek popusta, ki pa ji ga Pošta Slovenije zaradi varovanja lastnih interesov ni priznala. Odločitev o pogojih sodelovanja je potrdil tudi nadzorni svet Pošte Slovenije v času sklenitve pogodbe.
Prav tako ne držijo navedbe, da naj bi Pošta Slovenije našla obvod, s katerim naj bi pomagala Progresiji, in s tem posredno financirala izdajo brezplačnika ter namesto bonitetne ocene Progresije kot podpisnika pogodbe upoštevala bonitetno oceno družbe Nova obzorja.
Pošta Slovenije ni nikoli iskala ali uporabljala kakršnih koli obvodov, ampak je vselej ravnala v skladu z uveljavljeno poslovno prakso. Pri poslovnem sodelovanju z družbo Progresija je Pošta Slovenija zasledovala svoje poslovne interese, ki jih je tudi dosegla, dejstvo pa je, da vsak poslovni odnos spremlja tudi stopnja tveganja. Poleg revizijske komisije nadzornega sveta, ki ni ugotovila neskladja z veljavno zakonodajo in internimi akti Pošte Slovenije, je omenjeno sodelovanje, skupaj z vsemi pogodbami, pregledala tudi Komisija za preprečevanje korupcije RS, ki prav tako ni ugotovila razlogov za sum korupcije v postopkih ali ravnanjih uradnih oziroma odgovornih oseb Pošte Slovenije. Novinarjem časopisa Dnevnik je bilo s strani Pošte Slovenije pojasnjeno, da bonitetna ocena Novih obzorij ni imela nikakršnega vpliva na poslovni odnos s Progresijo in da je Pošta Slovenije, glede na odsotnost bonitetne ocene družbe Progresija, kot dober gospodar preverila le poslovno zgodovino ustanovitelja in direktorja Progresije Andreja Lasbaherja, ki je bil pred tem direktor Novih obzorij. Pošta Slovenije tako nikoli niti ni mogla priznati, da naj bi pri sklepanju pogodbe upoštevala bonitetno oceno Novih obzorij.
Napačne in nepopolne so tudi navedbe, da je Pošta Slovenije politični tednik še naprej distribuirala in poslovno sodelovanje prekinila šele po volitvah oziroma dva meseca po prenehanju izhajanja, ko je Progresija imela že več kot 1,4 milijona evrov kratkoročnih obveznosti. Progresija je na zahtevo Pošte Slovenije do omenjenega roka Pošti Slovenije poravnala veliko večino odprtih terjatev, zato je Pošta Slovenije nadaljevala distribucijo. Ob koncu poslovnega sodelovanja je bil končni dolg Progresije do Pošte Slovenije le okoli 10 odstotkov celotne pogodbene vrednosti, kar dokazuje, da je Pošta Slovenije ob upoštevanju poslovnega tveganja ustrezno zaščitila svoj interes.
Pošta Slovenije
