V Sloveniji je uporaba zanesljive kontracepcije v porastu, tako pri mladih kot pri starejših, pojasnjuje ginekologinja z Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Delež dovoljenih splavov - ti so kazalec neželenih nosečnosti, je pri nas v stalnem upadanju že zadnjih 30 let, dodaja Pinterjeva.
"Danes splavi nekje 10 na 1000 žensk v rodni dobi letno, razmerje med porodi pa je 4,4 poroda na eno prekinitev nosečnosti na leto," pravi Pinterjeva in dodaja, da v Sloveniji število prekinitev nosečnosti nikoli ni presegalo števila porodov. "Te številke nas uvrščajo med zelo dobre evropske in svetovne države," še dodaja.
Tudi pri mladostnicah je Slovenija v zadnjih desetih letih močno napredovala "od ene povprečne svetovne države v eno izmed najuspešnejših v preprečevanju nezaželene nosečnosti", z najnižjimi deleži splavov in porodov pri mladostnicah, dodaja Pinterjeva.
Mladostnice po njenih besedah dandanes predstavljajo le 1,5 odstotka vseh porodnic pri nas, med tem ko je na primer v Veliki Britaniji med porodnicami kar sedem do osem odstotkov mladostnic, v ZDA pa je ta delež še višji. "Mislim, da lahko zaslugo temu pripišemo stalnemu izobraževanju zdravnikov, tako da danes ženska, ki želi preprečiti neželeno nosečnost, naleti vedno na kompetentnega strokovnjaka, ki ji zna svetovati," pravi Pinterjeva.
Opozorila je na zniževanje starosti mladostnikov ob prvem spolne odnosu. Vedno več mladostnikov, mlajših od 17 let, je namreč spolno aktivnih. Odgovornost za to strokovnjaki pripisujejo predvsem vplivu medijev. Kot pravi Pinterjeva, mediji spolnost vse pogosteje zlorabljajo v tržne namene, žrtve tega pa so mladostniki. Mediji bi po prepričanju Pinterjeve morali ravnati bolj družbeno odgovorno.
Ključna za mladostniški odnos do spolnosti je po besedah Pinterjeve tudi družina. Mladi iz urejenih družin, kjer imajo starši zaupen odnos z mladimi in jih spodbujajo k postavljanju ciljev v življenju, mladostniki pa imajo občutek varnosti v družini, ne začenjajo zgodaj s spolnimi odnosi in se manj tvegano obnašajo kot tisti, ki so prepuščeni sami sebi, je povedala.
Prav za mladostnike, ki so prepuščeni sami sebi, takih je po mnenju Pinterjeve okoli polovica, je pomembna vloga šole. "V vezi s spolno vzgojo v šolah je bilo v zadnjih 20 letih podanih nekaj pobud na pristojna ministrstva. Vsaka vlada je nekaj obljubila, a nič naredila. Kar smo ginekologi uspeli narediti za izobraževanje mladih in učiteljev, so izključno parasistemski dosežki," dodaja Pinterjeva. Upa, da bo država končno prepoznala pomen spolne vzgoje v šolah in jo vpeljala v šolske programe.
