Kot je ministrica povedala ob današnjem obisku v Kostanjevici na Krki, kjer je posledice poplav od torka pomagalo odpravljati približno 150 vojakov s 17 tovornimi in 9 terenskimi vozili, želi Slovenska vojska (SV) svojim ljudem pomagati takoj, vendar je sistem takšen, da pri naravnih in drugih nesrečah v zaščito in reševanje vojsko vključujejo postopoma.
Ob tem je poudarila vlogo županov in občinske strukture zaščite in reševanja, saj so tam, kjer to župani dobro poznajo in kjer so ob zadnjih poplavah dobro poznali potrebe, težave in stanje, hitreje dobili pomoč, je dejala. Dodala je, da bo vloga županov neprecenljiva tudi pri zastavljanju sanacijskih načrtov.
Ob poplavah so vojsko vključili v pomoč takoj, ko sta republiški štab za civilno zaščito in njen republiški poveljnik ocenila, da je potrebno vpoklicati zmogljivosti SV. Tako so bili čolni SV v nedeljo že na razpolago v Krškem, od ponedeljka naprej pa so bili na terenu tudi ustrezno opremljeni vojaki, je nadaljevala.
Po besedah poveljnika štaba civilne zaščite Kostanjevica na Krki Roberta Zagorca, so na kostanjeviškem otoku, kjer je poplavila 90 hiš, danes prenehali s čiščenjem in odvozom odpadkov, po današnjem obisku ministrice pa je štab, ki se je prvič sestal v nedeljo zjutraj, prenehal delovati.
Štab se je prvič sestal, ko je Krka dosegla kritično mejo, kmalu zatem pa je preplavila mestni otok z okolico. Rečna gladina je v torej zjutraj začela upadati, dan pred tem pa je na kostanjeviško območje prišla pomoč Slovenske vojske.
S pomočjo vojakinj in vojakov so v torek začeli s prvim čiščenjem kostanjeviškega otoka in z njim sledili umikajoči se vodi, pri reševanju in zaščiti Kostanjevice na Krki pa je poleg vojske vse dni sodelovalo približno 500 reševalcev, je dejal.
Danes je otok tak, kot da se ni nič zgodilo, notranjost hiš pa je premočena in poškodovana, je Zagorc povedal za STA in povzel, da se zaradi vlage in z vodo prepojenih hiš Kostanjevičani bojijo zime, ko se bodo pokazale prave posledice vodne ujme.
