Zagožen znova zanika svojo vpletenost v zadevo Patria in poudarja, da se pri nakupu oklepnikov nikakor ni aktivno udejstvoval, razen da je pristal na sestanek v njegovi službeni pisarni 1. septembra 2005. Ob tem pojasnjuje, kako je do sestanka prišlo. Kot je zapisal, je bila njegova vloga ob začetku delovanja Janševe vlade "nekolika čudna". "Ljudje so me oblegali kot enega najpomembnejših ljudi v državi," čeprav se je preživljal z majhnim podjetjem, kjer je "moral dobesedno zgrabiti sleherno slamico, ki mi jo je kdo ponudil, če sem hotel preživeti".
Nobenega govora o denarni nagradi
"Zato se mi ne bo zdelo nič spornega in nenavadnega, če bi me v tistem času kdo vprašal, ali lahko zrihtam kakšnega kooperanta," nadaljuje Zagožen. Željo po omenjenem sestanku pa je nedvomno izrazil Ivan Črnkovič, še piše Zagožen in dodaja, da je na tem sestanku zgolj dal pozitivne reference Črnkoviču. Na sestanku pa ni bilo nobenega govora o denarni nagradi ali vplivanju na obrambno ministrstvo oziroma predsednika vlade.
Zagožen nadaljuje, da je že v pogovoru s preiskovalci dopustil možnost, da so že v mesecih pred tem sestankom razni lobisti pokušali vzpostaviti stike z njim. Tako je od spomladi 2005 do sestanka Wolfgang Riedl poslal na naslov njegovega podjetja kar nekaj elektronskih sporočil, na katera pa ni odgovarjal. V nobenem od sporočil pa ni bilo govora o kakšnem posredovanju predsednika vlade ali denarni nagradi, zatrjuje.
Iz dokumentov preiskovalcev tudi izhaja, da naj bi bil januarja 2005 na Dunaju sestanek med zastopniki Patrie in lobisti, na katerem naj bi se dogovorili, kako bodo v Sloveniji posredovali, da bi Patria dobila posel. "V načrt oseb, s katerimi bi bilo treba vzpostaviti stike in pridobiti njihovo podporo, naj bi vključili tudi mene," še piše Zagožen.
Ko je bil premier, z Janšo nista bila v dobrih odnosih
Glede stikov z Janšo pa Zagožen zatrjuje, da sta v času, ko je bil premier, imela zelo redke stike, pa tudi njuni odnosi niso bili vedno najboljši. "Sploh ne vem, ali sva z Janezom Janšo v času, ko je bil premier, kdaj govorila sama. Vendar to sploh ni pomembno. Zatrdno vem, da o Partiji nisva spregovorila nikoli ničesar, pa naj se datumi sestankov še tako ujemajo z elektronsko pošto, ki je tekla med Dunajem in Finsko."
O stikih z Walterjem Wolfom pa Zagožen navaja, da se je med letoma 2001 in 2005, ko je imel podjetje, obračal nanj "v zvezi z različnimi stvarmi". "Dopuščam možnost, da je celo pri tistem Riedlovem obisku imel kaj zraven, vendar se z Wolfom o posredovanju na obrambnem ministrstvu, pri premierju ali o plačilu provizij in nagrad glede Patrie oz. Rotisa nisem pogovarjal. Od njega nisem prejel pribite pare," še zatrjuje Zagožen.
