Če bo parlamentarna zakonodajnopravna služba ugotovila, da je pobuda ustrezna, bo predsednik državnega zbora v sedmih dneh določil rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma. Rok za zbiranje podpisov volilcev je 35 dni.

"V dveh dneh smo uspeli zbrati več kot 7200 podpisov, zato ocenjujem, da večjih težav pri nadaljnjem zbiranju podpisov ne bo," je ocenil Posedi in dodal, da se nadaljujejo tudi priprave na stavko, ki je napovedana za 27. september.

Najprej odprava nesorazmerij, nato linearno znižanje

Vlada se bo do referenduma in ostalih zapletov v zvezi s plačami javnih uslužbencev opredelila jutri. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs včeraj ni bila dosegljiva, je pa v ponedeljek ob neuspeli pobudi za odložilni veto v državnem svetu ocenila, da bo zbiranje podpisov za referendum odložilo uveljavitev zakona o sistemu plač v javnem sektorju za vsaj mesec dni. Ker bi to obenem pomenilo, da bi morala vlada v skladu z veljavno kolektivno pogodbo s 1. oktobrom izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, je pojasnila, da "resno preučujejo možnosti", po katerih do izplačila v višini 100 milijonov evrov ne bi prišlo.

Vlada je v precejšnji zagati. Če bi izplačilo zadnjih dveh četrtin odprave plačnih nesorazmerij preprečila z interventnim zakonom, bi morala za vsako interventno leto in neizplačilo plačnega nesorazmerja izplačati poračun. Zato je po oceni sindikatov bolj verjeten interventni zakon, s katerim bi vlada odpravila zadnji dve četrtini plačnih nesorazmerij, obenem pa bi vse plače linearno znižala za 6 do 8 odstotkov.

Posedi ocenjuje, da je interventni zakon tako ali tako potreben, saj sporni zakon "v ničemer ne posega v plače". Vprašanje pa je, se sprašuje Posedi, kaj bo v interventnem zakonu zapisano. "Ministrica je v zadnjem času večkrat omenila linearno znižanje plač, kar bi bil skrajno nesocialen in nepravičen ukrep, ki bi najbolj prizadel dohodkovno najšibkejše sloje. Po našem mnenju bi bilo pravičnejše progresivno znižanje ali pa sprememba dohodninske lestvice," je dejal Posedi. Znižanje plač bi najbolj prizadelo tiste na varovanih oziroma najnižjih plačah, najmanj pa tiste, ki lahko od nadaljnje odprave plačnih nesorazmerij pridobijo še dva plačna razreda; teh je glede na dosedanje dvige največ v zdravstvu in kulturi.

S stavko grozi tudi Štrukelj

Grožnja z linearnim znižanjem plač je sindikate znova poenotila. Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja (KSJS), je opozoril, da na znižanje plač ne nameravajo pristati. "Če bi do tega prišlo, bi tudi mi uporabili vse oblike sindikalnega boja, vključno s stavko," je poudaril Štrukelj. KSJS je na včerajšnjem sestanku tudi sklenil, da bo od predsednika vlade Boruta Pahorja zahteval pojasnila o dogovoru s sindikatom Fides glede dežurstev. "Če se izkaže, da je najbolj vplivna skupina dobila več kot drugi, bomo sindikati, ki smo pristali na dogovor o zamrznitvi plač, še enkrat preverili svojo podporo aneksu," je dejal Štrukelj in opozoril, da se je mnenje članstva po dogovoru vlade s Fidesom očitno spremenilo.

Vse pogostejše so tudi govorice, da bi lahko vlada referendum spodbijala pred ustavnim sodiščem, in sicer z argumentom, da bi neuveljavitev zakona imela neustavne posledice. Takšno možnost je predsednik vlade Borut Pahor sicer že omenil pri morebitnem referendumu o pokojninski reformi. Po Štrukljevi oceni bi bil tak argument "privlečen za lase". "Potem bi lahko ustavno sodišče spodbijalo prav vsak zakon," je dejal Štrukelj. Ministrica za javno upravo bo zadeve dodatno komentirala šele po četrtkovi seji vlade.