Kot je v sporočilu za javnost zapisal predsednik NSS Rastko Plohl, se z vladnimi rešitvami v predlogu pokojninske reforme ne strinjajo, še posebej z zviševanjem delovne dobe na 43 oziroma 41 let, pa tudi jemanjem bonusov za predčasno upokojitev.
V NSS menijo, da bi vlada "morala delati na polni zaposlenosti" in se sprašujejo, "zakaj se vse od osamosvojitve umetno vzdržuje število brezposelnih v povprečju 100.000 delovno aktivnih oseb na leto, ko pa vemo, da je država sposobna ustvariti polno zaposlenost".
V predlog zakona po njihovem mnenju ne sodi "delna privatizacija" pokojninskih sredstev preko zasebnih pokojninskih združb, saj takšno dodatno pokojninsko zavarovanje poznamo v različnih oblikah že sedaj in je zadeva individualne odločitve.
"Še posebej nas skrbi možno mešetarjenje z glasovalnimi pravicami in delnicami teh zasebnih pokojninskih družb," je še zapisal Plohl ter se vprašal, ali bo država iz proračuna krila primanjkljaj zasebnih zavarovalnic.
Trditve o privatizaciji naj ne bi držale
Na navedbe NSS so se odzvali na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Trditve, da se poskuša preko zasebnih družb delno privatizirati pokojninska sredstva po njihovem mnenju v ničemer ne držijo, saj je temeljno načelo prostovoljnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja ohranjeno tudi v predlogu novega zakona. Po predlogu se namreč prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje deli na kolektivno in individualno zavarovanje, obe obliki pa se smeta financirati samo iz lastnih sredstev delodajalca ali zavarovanca.
Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi jasno določa upravljavce ter ločitev premoženja upravljavca od premoženja pokojninskega sklada, kar pripomore še k večji varnosti naloženih sredstev zavarovancev.
Na ministrstvu še zatrjujejo, da predlog na področju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja vpeljuje tudi več nadzora in večjo preglednost ter zavarovancem in delodajalcem podeljuje več pristojnosti pri izvajanju nadzora nad poslovanjem pokojninskih skladov.
