Tisoč petsto udeležencev shoda v podporo mošeji se je zbralo pri newyorški mestni hiši. "Nasprotujem sovraštvu, rasizmu in fanatizmu, saj živimo v državi, kjer veljata svoboda in raznolikost. Ljudje si smejo cerkev, mošejo ali kateri koli verski objekt postaviti kjer koli hočejo," je razloge za udeležbo pojasnila Helaine Meisner.

Dve ulici stran je potekal shod približno 2000 ljudi proti gradnji mošeje in islamskega kulturnega centra. "Nočemo je nikjer v bližini točke nič. Financirajo jo teroristi, za projektom stoji radikalni imam, takšni pa načrtujejo terorizem," je rekel Patrick Brennan.

Pestro pa brez nasilja

Dan se je začel mirno. V New Yorku so tako kot v preteklih letih na točki nič prebirali imena žrtev, v bližnji cerkvi svetega Pavla so štirikrat zvonili ob času, ko sta se v nebotičnika Svetovnega trgovinskega centra zaleteli letali in ko sta se podrla. V Pentagonu se je aktualnih dogodkov v govoru na spominski slovesnosti dotaknil predsednik Barack Obama: "Američani nismo in nikoli ne bomo v vojni z islamom. Tistega septembra nas ni napadla religija, ampak Al Kaida," je dejal. V Pensilvaniji, kjer je 11. septembra 2001 strmoglavilo četrto ugrabljeno letalo, sta se spominske slovesnosti udeležili sedanja in nekdanja prva dama, Michelle Obama in Laura Bush.

Kakor hitro pa je bilo slovesnosti konec, so se v New Yorku začeli protesti zaradi vprašanja, ki je v zadnjih tednih razvnelo ameriško javnost. Ne protesti proti mošeji ne tisti za sicer niso bili preveč številčni, bili pa so glasni in nenavadni za obletnico, ki je v zadnjih letih minevala mirno. Policija je na jug mesta poslala okrepitve in napovedala, da bo lokacijo, kjer naj bi stala mošeja, varovala do danes zjutraj.

"Nekateri govorijo proti mošeji, mi pa želimo s svojo prisotnostjo povedati, da nas je na drugi strani veliko takšnih, ki se z njo strinjamo. Veliko je sorodnikov žrtev, ki pravijo: ne boste tega počeli v mojem imenu in ne boste zlorabili izgube mojega sina, hčere, žene ali soproga za svoje orožje," je rekla protestnica iz New Yorka, ki se je predstavila z imenom Dee. "Recimo ne sovraštvu in feminizmu" ter "islam je v New Yorku že 400 let" so demonstranti v podporo mošeji sporočali s transparentov, s katerimi so nehali mahati okoli tretje ure, ko so se počasi razšli po okolišu.

Drugi shod se je medtem šele dobro začenjal. "Tu sem zato, ker moramo zavreči svojo multikulturnost in si priznati, da sta Zahod in islam v konfliktu in da nam hočejo agresivno vsiliti svojo voljo nad našo tradicijo ločevanja cerkve od države ter svobode govora," je rekel John Press. Množica je bila tu nekoliko večja, število govornikov tudi. Najbolj izpostavljen je bil John Bolton, nekdanji namestnik zunanjega ministra in veleposlanik ZDA pri OZN, ki sicer ni nastopil v živo, ampak na velikem zaslonu. Protestniki so mahali s transparenti, na katerih je pisalo, da Ameriki grozi šeriatsko pravo. Eden od udeležencev je imel na majici napis "Jezus je standard", drug si je nadel gosto umetno brado, na glavo pa turban, iz katerega je molel eksploziv z vžigalno vrvico.

Korani vendarle oskrunjeni

Policija je oba tabora dobro ločila, vendar se je po koncu shodov na cesti srečalo mnogo predstavnikov različnih pogledov. Polemik je bilo veliko in prizori so sem pa tja spominjali na govorniški kotiček v londonskemu Hyde Parku. Nekaj je bilo tudi vpitja, resnejših fizičnih obračunov pa ni bilo.

V New Yorku je bil tudi pastor s Floride Terry Jones. Čeprav se mu v soboto očitno ni uspelo sestati z imamom Feisalom Abdulom Raufom, je preklical sežig korana, a dobil je tudi nekaj posnemovalcev. Po poročanju agencij so koran oskrunili v Washingtonu, Tennesseeju, New Yorku in Kansasu, v Afganistanu pa je pri Kabulu zaradi same napovedi sežiga protestiralo 10.000 ljudi.