Dopolnilna zdravstvena zavarovanja v zdravstveno blagajno prinesejo kar 400 milijonov evrov na leto, saj vsak zavarovanec za omenjena zavarovanja odšteje okoli 24 evrov na mesec.

Po novem se bo, kot predvideva rešitev, povišal prispevek za zdravstveno zavarovanje pri plači. Prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje bi bilo treba ob enakem obsegu zdravstvenih pravic, kot so zdaj, povišati za do dve odstotni točki. Kot so zatrdili na ministrstvu za zdravje, je to skrajni scenarij, saj dvig predvideva le na strani delojemalca, kar pa ne bo vplivalo na stroške dela.

Kot navajajo v današnjem časniku Žurnal24, delavec s 600 evri neto za dopolnilno zdravstveno zavarovanje odšteje štiri odstotke plače, upokojenec s 500 evri pokojnine pa pet odstotkov pokojnine. Po novem bi bila oba na boljšem za okoli sto evrov na leto. Precej več kot doslej pa bodo plačevali tisti z višjimi dohodki.

Tako zdravstveno zavarovanje bo urejeno bolje, saj bodo pravice dostopne vsem upravičencem – ne glede na to, ali so sposobni plačati razliko do polne vrednosti zdravstvene storitve ali ne, zatrjujejo na ministrstvu za zdravje

Razburjajo pa se zavarovalničarji, ki trdijo, da imata ureditev brez doplačil za zdravstvene storitve le še Kuba in Severna Koreja. Dušan Čebohin, izvršni direktor področja zdravstvenih zavarovanj pri Adriaticu Slovenici je za Žurnal24 povedal, da še ni seznanjen, kako naj bi zdravstvena reforma potekala, prav tako ne z osnutkom zakona, zato kakršenkoli komentar ni možen. Po njegovem mnenju pa sistema, ki sloni le na financiranju z javnimi sredstvi, ne pozna nobena država Evropske unije.

Tudi Ivan Gracar, član uprave Triglav ZZ, je opozoril, da bo ukinitev doplačil – ob krčenju pravic, ki bodo nujna posledica omenjenih sprememb – zmanjšala solidarnost med bolnimi in zdravimi.

Na ministrstvu za zdravje so zanikali, da bi bilo ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja povezano z odtekanjem zdravstvenega denarja iz Vzajemne v zasebne žepe. Trdijo, da gre za vsebinsko optimizacijo zdravstvenega zavarovanja. Zdravstvene zavarovalnice namreč zaradi visoke donosnosti dopolnilnih zavarovanj zdaj niso motivirane, da bi oblikovale nove produkte s tega področja, piše Žurnal24.