"Pri zasebnikih v Sloveniji živi kar 33.000 študentov. Ker so najemodajalci na podlagi sklenjene najemne pogodbe zavezani plačevati davek, stanovanje raje oddajajo 'na črno'. Študentje to pod pritiskom razmer največkrat sprejmejo," pravijo na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) in Univerzi na Primorskem. Na ŠOS dodajajo, da "so pri tem študenti oškodovani za subvencijo za najemnino, po drugi strani pa jim lastnik stanovanja zaračunava nižjo najemnino".
Ugodnosti, ki jih prinaša prijava začasnega prebivališča, pa so odvisne tudi od posamezne občine. Tako trenutno študentom, ki v prestolnici študirajo neprijavljeni, Mestna občina Ljubljana ne subvencionira več mesečne vozovnice. "Tudi mi ugotavljamo, da večina študentov v Ljubljani nima urejenega začasnega bivališča. To pomeni tudi izpad dohodka za mesto, saj 'glavarino' kot enega osnovnih virov financiranja občin ti plačujejo še vedno v svoji domači občini," razlaga Jožica Hegler iz stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana.
Na ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da je posameznik po 60 dneh življenja v nekem stanovanju dolžan tam prijaviti začasno prebivališče, k temu pa je zavezan tudi lastnik. "Če tega ne storita, je lahko najemnik kaznovan z globo od 400 do 1200 evrov, stanodajalec pa s 3000 do 25.000 evri," še pojasnjujejo na ministrstvu. Nadzor nad upoštevanjem stanovanjske zakonodaje izvaja Stanovanjska inšpekcija.
Na okoljskem ministrstvu pa opozarjajo, da je najem "na črno" tudi tvegan, saj v tem primeru ni popolnoma nikakršnega pravnega varstva tako za najemnika kot za najemodajalca.
