Novo odkritje skupine, ki jo vodi profesor univerze v Aberdeenu, David Jolley, poraja možnost, da je Zemlja utrpela obsežen meteorski dež, ne le trk z enim meteoritom.

Ideja, da je za izumrtje dinozavrov kriv udarec meteorita, se je prvič porodila leta 1980 in bila za takratne čase precej kontroverzna. Kasneje so raziskovalci potrdili njeno resničnost z najdbo, ki so ji nadeli ime ''kadeča se pištola''. V Mehiškem zalivu so namreč odkrili krater, imenovan ''Chicxulub''.

Odkritje še drugega kraterja namiguje, da so ubogi dinozavri bili deležni kar dvojnega udarca. O kraterju ''Boltysh'' v Ukrajini so prvič poročali že leta 2002, a njegovega nastanka do sedaj niso mogli časovno povezati z nastankom kraterja ''Chicxulub''. V trenutni raziskavi pa so znanstveniki pregledovali vzorce cvetnega prahu in spor fosilnih rastlin, ki so jih našli v plasteh blata v kraterju. Odkrili so, da so kmalu po strmoglavljenju meteorita uničeno področje porasle praproti. Praprot ima neverjetno sposobnost hitre obnove. Najdene velike količine spor praproti v plasteh zemlje, tako imenovane ''praprotne konice'', pa veljajo za dobre pokazatelje, da se je na območju, kjer se nahajajo nekoč zgodila katastrofa.

Znanstvenike je na najdbišču pričakalo presenečenje – našli so še drugo ''praprotno konico'', v plasti, en meter pod prvo. Profesor Simon Kelley, soavtor študije, pove: '' Predvidevamo, da je druga plast posledica udarca, ki se je zgodil po tistem Mehiškem zalivu.'' Sledeč po najdbah ''praprotnih konic'', kraterja nista nastala sočasno, temveč v nekaj tisočletnem presledku. Profesor Kelley nadaljuje: ''Obstaja dobra možnost, da bomo v prihodnosti odkrili dokaze za še kak padec meteorita na Zemljo.''

Tako so znanstveniki potrdili, da dinozavri nosi izumrli zaradi katastrofalnega uničenja Zemlje po padcu enega meteorita nanjo, temveč je za njihovo smrt odgovoren meteorski dež, ki je Zemljo na tisoče let postopoma uničeval. Vzroki za meteorski dež sicer niso znani, profesorica Monica Grady pa razloži, da je ''ena izmed možnosti sesutje ''Zemlji bližnjih objektov.'' Nasa je pred kratkim začela tudi z nadzorovanjem takih objektov, predvsem z namenom zaščite. V primeru katastrofe, bi lahko tako hitreje ukrepali.