Velik, skoraj šestodstoten, je še vedno delež tistih, ki bi volili nacionalno stranko Zmaga Jelinčiča. Tudi LDS si je po padcu mesec prej opomogla in bi jo avgusta volilo pet odstotkov vprašanih.
Vse druge stranke so za zdaj pod vstopnim pragom v parlament. Stranke zdajšnje koalicije bi avgusta skupaj volilo 26 odstotkov vprašanih (pred letom dni deset odstotnih točk več), stranke zdajšnje opozicije pa 31 odstotkov vprašanih.
Največ, kar 27 odstotkov vprašanih pravi, da ne bi volilo SD (to je za devet odstotnih točk več kot mesec prej), po 21 odstotkov jih ne bi volilo strank Zares in LSD, petina pa ne SDS.
Na začetku poletja je bila podpora vladi še 39-odstotna, več kot polovična pa nazadnje marca lani. Delež nepodpornikov vlade je avgusta ostal nespremenjen, 54-odstoten, podpira pa jo le še 29 odstotkov vprašanih.
Avgusta se je indeks šefov strank razen Karla Erjavca (63,3) in Zmaga Jelinčiča (62,1), ki sta se prebila v ospredje, znižal, indeks Janeza Janše pa je ostal nespremenjen (60,0).
Borut Pahor je na tretjem mestu z indeksom 61,7. Izgubil je 5,6 indeksne točke. Med drugim ga že več kot petina vprašanih ocenjuje zelo slabo, le še pet odstotkov pa zelo dobro. Tik za njim sta Radovan Žerjav in Janez Janša, sledi Katarina Kresal. Zadnji je še vedno Gregor Golobič z najnižjim indeksom doslej (31,7).
V anketi Episcentra za Finance je med 11. in 23. avgustom sodeloval 701 anketiranec, na vprašanja o strankarski izbiri jih je odgovarjalo 434.
