Za pokojninsko blagajno, pravi, plačujeta zaposleni in delodajalec skupaj povprečno 342 evrov na mesec, kar ob 40 letih delovne dobe pomeni 164.160 evrov. Ker je povprečna starost umrlih v Sloveniji 74,1 leta, po novem pa bi se upokojevali pri 65 letih, bi povprečni upokojenec s povprečno pokojnino v višini dobrih 600 evrov po 9,1 leta prejel skupno okoli 66.000 evrov. Razlika med vplačanim in dobljenim, ki po tem izračunu znaša več kot 98.000 evrov, je po Jurišičevi oceni ukradena in namenjena "neracionalnim projektom gospodarskih botrov političnih veljakov".

Varčevanje namesto pokojninskega sistema

Jurišič je že lani dokazoval, da bi ob ukinitvi obstoječega obveznega pokojninskega sistema, ki bi ga nadomestilo varčevanje v bankah, omogočili bistveno višje pokojnine. Na osnovi plače v znesku 1000 evrov neto, temu ustreznega prispevka za pokojninsko zavarovanje in bančnih obresti pri namenskem varčevanju bi po njegovem izračunu posameznik že po 23 letih privarčeval skoraj 150.000 evrov, kar bi ob vezavi zneslo 4919 evrov obresti na leto ali 410 evrov mesečne pokojnine. Po 29 letih bi obresti prinesle 7068 evrov na leto in 590 evrov mesečne pokojnine, 35-letno varčevanje pa bi omogočilo pokojnino v znesku 815 evrov na mesec. Po 40 letih bi pokojnina narasla na 1066 evrov ali dobrih 400 evrov več od sedanje povprečne pokojnine. Jurišič je ob tem opozoril, da bi pokojnina pomenila le obresti, kar pomeni, da bi posameznik po svoji smrti dedičem zapustil celotno glavnico; ob 35-letnem varčevanju na primer skoraj 300.000 evrov.

Vodja pokojninske reforme se ne strinja

Operativni vodja pokojninske reforme Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve se z Jurišičevimi idejami ne strinja, saj niso v skladu s socialno državo. "V Sloveniji imamo javni sistem  pokojninskega  in invalidskega zavarovanja. To pomeni,  da  se poleg zavarovalnih  načel upošteva tudi načeli vzajemnosti  in  solidarnosti,  s katerima  se uresničuje ustavna pravica do socialne države," pravi Pogačar. Socialna država pa  je tista, poudarja, ki posamezniku priznava večje pravice tudi v primeru, ko si ta iz naslova minulega  dela  in  vplačanih  prispevkov  ne  more  zagotoviti dostojne in primerne pokojnine. "Jurišič pri izračunu očitno upošteva uresničitev predpostavke, da je vsak državljan 40 let polno zaposlen, da celo obdobje prejema povprečno plačo, da nima staršev, ki iz javnega sistema prejemajo pokojnino, da nima žene ali otrok, ki bi v primeru njegove smrti prejemali družinsko ali vdovsko pokojnino, da nikoli ne bo utrpel poškodbe ali bolezni pri delu ali izven dela, zaradi česar bi potreboval invalidsko pokojnino še pred iztekom 40 let dela. Pri izračunu ne upošteva niti vidika solidarnosti s tistimi, ki ne uspejo zaslužiti povprečne plače," je povedal Pogačar.