„Ne prenesem Mikeovega smrčanja in ponoči bi ga neprestano budila, kar bi pomenilo, da se nihče od naju ne bi naspal. Rešitev je bila enostavna. Zdaj spim v zakonski postelji, ker rada sedim in berem knjige, Mike pa se je preselil v manjšo posteljo v sobo za goste,“ je dejala Jean.
Njuna odločitev se je izkazala za tako učinkovito, da zdaj iščeta ločeni spalnici tudi, ko se odpravita na potovanje – zaradi česar mnogi šokirano dvignejo obrvi. „Najini prijatelji menijo, da sva čudna in da imava težave v zakonu. Vendar pa je resnica ravno nasprotna, to sva storila zato, da bi se izognila težavam,“ je še dodala Jean.
Čeprav večina poročenih parov spi skupaj, ni nobenega dvoma, da število tistih, ki se odločajo spati v ločenih spalnicah ali posteljah, narašča. Logično bi bilo sklepati, da pari, ki ne spijo v isti spalnici, nimajo tako aktivnega spolnega življenja, kar Jean takoj zanika. „Če katerikoli od naju želi kaj početi, se odplazi do druge spalnice in nato vrne v svojo,“ je dejala Jean. „Včasih do druge spalnice hodiva po prstih, kar ti da občutek „porednosti“ in spolno življenje samo še bolj začini,“ je dodala.
62-letni Mike je prepričan, da je njun dogovor izboljšal zakon. „Ker se oba naspiva, se veliko manj kregava in raje preživljala čas skupaj.“
Nobeno naključje ni, da strokovnjak za spanje, dr. Neil Stanley, s svojo ženo, s katero je poročen devet let, ne spi v isti spalnici. „Ljudje se najbolje naspijo, če spijo sami. Če spite v skupni postelji, potem imate toliko prostora kot ste ga imeli, ko ste bili otroci. In to nima smisla,“ je razložil.
„Pari, ki spijo skupaj, se ponoči večkrat zbudijo. Med drugim zaradi smrčanja, nemirnega spanja, kraje odeje ali odhodov na stranišče,“ je še dodal.
