Spodbujanje medijev k zaposlovanju novinarjev
Osnutek zakona tako v okviru "zaščite pluralnosti, raznovrstnosti in raznolikosti medijev in medijskih vsebin" na novo opredeljuje "sofinanciranje javnega interesa na področju medijev" in dosedanji sklad za pluralizacijo, iz katerega se je vsako leto razdelilo približno štiri milijone evrov, razširja z dodatnim, večletnim razpisom. V tega zadnjega je vpleteno tudi spodbujanje medijev, da bi redno zaposlovali novinarje, saj bodo imeli za pridobivanje finančnih sredstev možnost le tisti medijski projekti, pri katerih bo sodelovalo ustrezno število zaposlenih.
Za skupno sofinanciranje medijskih projektov naj bi zakon predvidel vsoto, ki ustreza vrednosti šestih odstotkov zneska prispevka za programe RTV Slovenija, ki je bil zbran v preteklem letu. Lani je RTV denimo s prispevki zbrala skoraj 85 milijonov evrov, kar bi - če bi bil zakon že uveljavljen - pomenilo 5,1 milijona evrov za sofinanciranje. Večletno financiranje novih medijskih projektov naj bi spodbujalo dolgoročnejše načrte izdajateljev, s čimer se povezuje določilo, da za ta sredstva lahko kandidirajo "le izdajatelji, ki večinski delež dobička namenjajo za ustvarjanje in razširjanje medijskih oziroma programskih vsebin". Snovalci zakona se s tem želijo izogniti tistim (neodgovornim) izdajateljem, ki dovoljujejo, da večinski delež dobička odteka v druge dejavnosti medijskih podjetij oziroma njihovih lastnikov.
Predstojnik katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani dr. Marko Milosavljević, ki je sodeloval pri snovanju zakona, pravi, da je bila pomanjkljivost preteklih letnih razpisov "vsakoletna negotovost uredništev, ki niso mogla načrtovati financiranja vsebin in sodelavcev". Dodaja, da je za ustvarjanje kakovostnih vsebin dolgoročnejše načrtovanje nujno, četudi bo moralo ministrstvo zaradi tega uvesti strožji nadzor in učinkovitejše preverjanje porabe sredstev. "Država se mora iz medijske sfere sicer odmakniti, omogočiti pa mora sistemske pogoje za preživetje slovenskih medijev, saj je postalo jasno, da oglaševalski model v finančni krizi medijev ne more vzdrževati. Zagotoviti je treba dolgotrajni obstoj vsaj tistih medijev, ki ustvarjajo kakovostno, celostno preiskovalno novinarstvo." Pri tem je ključna vloga tiska, ki je še vedno glavni vir novic, ki jih potem povzemajo radijski in elektronski mediji, pravi Milosavljević.
Letni razpisi vnašajo negotovost
Tudi predavateljica na mariborski univerzi, medijska strokovnjakinja dr. Suzana Žilič Fišer, ki je prav tako sodelovala pri snovanju zakona, je povedala, da je treba sofinanciranje "uvajati v luči širšega javnega interesa na področju medijev". Sofinanciranje medijskih vsebin za daljše časovno obdobje je po njenem mnenju lahko ustrezno, saj omogoča medijem načrtovati kontinuirano programsko shemo. "Letni razpisi predstavljajo izjemno negotovost za medije, saj se sredstva razdelijo sredi leta, podjetja morajo potem predvidena sredstva izkoristiti v nekaj mesecih, če sredstev ne dobijo, pa morajo na hitro spremeniti poslovno odločitev," je razložila Žilič-Fišerjeva. Dolgoročni razpisi lahko prispevajo k bolj kakovostnim pripravam projektov in dolgoročni uredniški politiki, kar pa je tudi največja korist za državljane, pravi sogovornica.
Milosavljević je še dodal, da bi bilo treba ob finančni podpori uvesti tudi davčne olajšave za medijska podjetja. "S tem bi se potrdila posebna vloga medijev v družbi in zato bi bila še toliko bolj pomembna transparentnost lastništva," je ocenil. Kot smo že poročali, predlog zakona ureja tudi to področje in omejuje možnosti za ustvarjanje monopolov ter "skritih" lastnikov, ki bi prek medijev skušali zadovoljevati zasebne interese.
