Občutki ob vzletu raketoplana se bodo zdeli znani vsem, ki so občutili slabost, imeli težave z ravnotežjem ali celo izgubili zavest med vožnjo z avtomobilom, letom z letalom ali potovanjem z ladjo. „To res je problem. Pojav potovalne bolezni je precej pogost. Pojavlja se pri vseh oblikah transporta – tudi pri jahanju kamele,“ je dejal Millard Reschke, vodja nevroznanstvenega oddelka pri Nasi.
Od 70 do 80 odstotkov astronavtov občuti simptome „vesoljske bolezni“. Pri tem si lahko pomagajo z zdravili, vendar pa imajo ti stranske učinke – zaspanost, manjša zbranost.
Nasini psihologi so razmišljali, ali bi astronavti lahko sami preprečili pojav potovalne bolezni, če bi znali uravnati svoj srčni utrip in umiriti dihanje. Zato so razvili šesturni program – Autogenic Feedback Training Exercise. Vendar pa s poskusom niso prišli daleč, saj je ta vključeval vrtenje na stolu toliko časa, dokler astronavtom ni postalo slabo. Poleg tega pa se skoraj nihče ni želel sodelovati pri eksperimentu, je dejala Mae Jamison, nekdanja astronavtka, ki zdaj vodi družbo za spodbujanje komercialne uporabe tehnologije, kot na primer za izboljšanje atletskega nastopa ali odprave strahu pred javnim nastopanjem.
„To so stvari, ki jih nismo nikoli uspeli nadzorovati, ker se nikoli nismo naučili kako. Ta sistem vas postavi pred ogledalo. Gledate svojo biologijo,“ je dodala Jemison.
Prejšnje študije so pokazale, da z ustreznimi vadbami lahko povečamo odpornost na pojav potovalne bolezni že s šestimi urami intenzivnega treninga, je sporočila Nasa.
