Delno upoštevane zahteve novinarskih aktivov
Majda Širca je dejala, da je bila "avtonomija, zapisana v 39. členu ustave ('Zagotovljena je svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja.' - op. p.), vodilo vseh naših razmislekov". V tem smislu je ministrstvo delno upoštevalo zahteve združenih slovenskih novinarskih aktivov, ki so jih ti podali v zadnjih dveh tednih, naj se novinarjem vrne možnost soodločanja pri sprejemanju odločitev o imenovanju in razrešitvi odgovornih urednikov ter pri spremembah, dopolnitvah in sprejemu vsebinske zasnove medijev. Če bo zakon uveljavljen, bo mnenje novinarskih kolektivov o teh zadevah za izdajatelje medijev zavezujoče, če se bo v njem poenotilo najmanj 65 odstotkov glasujočih članov uredništva. Ministrstvo sicer predvideva tudi možnost, da bi se ta določba povišala na 75 odstotkov, medtem ko so novinarji zahtevali uveljavitev 50-odstotnega soglasja. Ministrstvo v osnutek zakona tudi ni vključilo zahteve novinarjev, da morajo biti funkcije v uredništvu in v upravi ločene, določeno pa je, da odgovorni urednik ne more biti hkrati član nadzornega organa izdajatelja. Prav tako niso bile upoštevane zahteve, da je treba pred nakupom več kot 20-odstotnega deleža medija upoštevati mnenje novinarjev o kupcu oziroma bodočem lastniku, vsebuje pa zakonski osnutek določbo, da imajo ob prodaji medija novinarji predkupno pravico. Ta določba se nanaša na ugotovitve nekaterih medijskih strokovnjakov, da je eden večjih problemov novinarske avtonomije dejstvo, da novinarji niso solastniki medijev, v katerih delajo, in zato ne morejo odločati o njihovi usodi, medtem ko večinski lastniki ne sprejemajo vedno poslovnih odločitev, ki bi bile v prid kakovosti novinarskega dela in s tem vsebine medijev. Na predstavitvi je Majda Širca spregovorila tudi o možnostih sofinanciranja medijev, ki bi zašli v poslovne težave, pri čemer pa bi bile vzpostavljene "omejitve, če se dobiček ne bi vlagal v razvoj medijev".
Strožji nadzor nad koncentracijo lastništva
Zakon sicer predvideva strožji nadzor nad koncentracijo lastništva medijev, ki naj bi jo v bodoče s testom javnega interesa preverjala posebna komisija, njeno mnenje pa bi bilo zavezujoče. Glede urejanja statusa honorarnih novinarjev, ki v večini medijskih hiš kljub rednemu in odgovornemu delu delajo v slabših ekonomsko-socialnih pogojih kot redno zaposleni kolegi, je direktor direktorata za medije Vojko Stopar povedal, da namerava ministrstvo z ureditvijo razvida samostojnih novinarjev honorarne novinarje pripeljati do bolj zavezujočih razmerij z delodajalci, Širca pa je dodala, da bo zaposlovanje rednih honorarnih sodelavcev država spodbujala tudi prek sistema sofinanciranja.
Predstavnik združenih slovenskih novinarskih aktivov Vasja Jager je včeraj po predstavitvi zakonskega osnutka, o katerem bo ministrstvo zbiralo pripombe in predloge do 20. septembra, dejal, da je lahko predstavljeni osnutek osnova za nadaljnje pogovore in da "se s tem trenutkom pravo delo šele začenja". "Naše zahteve v ključnih delih niso bile v celoti upoštevane. Želimo si več besede pri ključnih vprašanj, povezanih z našim delom, saj želimo javnosti povrniti zaupanje v to, kar počnemo," je povedal Jager, ki napoveduje, da bodo novinarji konkretne predloge pripravili že v prihodnjih dneh.
