"Za štirideset let delovne dobe predlagamo višjo pokojnino, kot znaša po veljavnem zakonu," opozarja Pogačar. Posebno pozornost v reformi posvečajo tudi temu, da bodo ljudje dlje časa ostali delovno aktivni. "Sem spada na primer delna upokojitev. Ta bo privlačna za delodajalca in posameznika. Uvajamo pomembne bonuse za tiste, ki bodo kljub temu, da izpolnjujejo minimalne pogoje za upokojitev, ostali na delu." Ti bonusi se jim bodo finančno zelo poznali že v tistem trenutku, seveda pa tudi kasneje, pravi Pogačar.

Vladna stran si prizadeva, da se o pokojninski reformi ne bi bilo treba odločati na referendumu. "Mislim, da smo tako zrela družba, da lahko stvari rešimo v dialogu," meni Pogačar. S predlogom so se po njegovem v marsičem približali sindikalnim zahtevam, predvsem so se poenotili o potrebi po reformi. "Vendar zadnji predlogi sindikatov gredo v drugo smer. Predlagajo blažje pogoje, kot so zdaj, in nižje pokojnine za 40 let pokojninske dobe."

Na daljše delo sindikati ne pristajajo, je še vedno odločen predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Prepričan je, da je to tisto, kar bo ljudi peljalo v revščino, saj ne bodo mogli delati toliko časa. Namesto napovedanega referenduma si sicer želi, da bi vendarle našli skupne rešitve, vendar pa "je vlada nerazumljivo trmasta".

Kot je znano, vladna stran v pokojninski reformi poudarja ravno starost kot ključni element, saj je od nje odvisno, koliko časa bo človek dobival pokojnino. Po zdajšnjem predlogu bi moški polno pokojnino lahko dosegli pri starosti 60 let in 43 letih pokojninske dobe, ženske pa pri starosti 58 let in 41 letih pokojninske dobe.

Z namenom, da bi ustavili padanje pokojnin, vladna stran predlaga prilagoditev odmere pokojnin novim upravičencem s postavitvijo nadomestne stopnje v višini 80 odstotkov za 40 let pokojninske dobe pri moških oziroma 38 let pri ženskah. Zdaj po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ta znaša 79,5 odstotka, pred desetimi leti je bila 85 odstotkov. Brez reforme pa bi ta odstotek že leta 2014 padel na 72 in večina upokojencev bi bila socialni problem.