V Sloveniji so mnoga društva v preteklosti že razvijala vrsto aktivnosti, ki bi jih lahko uvrstili pod socialno podjetništvo, je pojasnila prvopodpisana pod predlogom zakona, poslanka SD Andreja Črnak Meglič. Potrebne pa so spodbude, da se socialno podjetništvo v večji meri razvije tudi pri nas.
Po Evropi ogromno socialnih podjetij
V Evropi namreč kar 10 odstotkov podjetij predstavljajo socialna podjetja, ta podjetja pa zaposlujejo sedem odstotkov delovne sile, je poudarila Črnak Megličeva. "Socialno podjetništvo pomeni profesionalizirano dejavnost, zato smo v predlogu zakona opredelili tudi, kakšen je minimalen kriterij za število zaposlenih v tej dejavnosti," je dodala.
Socialna podjetja stremijo k temu, da zagotavljajo trajno proizvodnjo javno koristnih dobrin in storitev, odpirajo možnosti zaposlovanja težje zaposljivih oseb ter pokrivajo določene tržne niše, ki za profitna podjetja niso zanimiva, je še povedala poslanka SD.
Rožej: Predlog naravnan neambiciozno
Poslanec Zares Vito Rožej pa je pojasnil, da sam predlog zakona ni tako ambiciozno naravnan, kot je bil sprva. "V času finančne krize se ministrstvo za finance težko odpove kateremukoli davčnemu viru," je pojasnil, a dodal, da je na drugi strani ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve namenilo v ta namen več sredstev. Nekaj sredstev je na voljo tudi v okviru Evropskega socialnega sklada, je še izpostavil.
Snovalci zakona so namreč želeli, da bi bila socialna podjetja deležna nižje stopnje davka na dodano vrednost (DDV), kar pa preprečuje evropska direktiva. Vendar predlog zakona dopušča možnost, da se v prihodnje v luči morebitnih sprememb na ravni EU to še spremeni. Rožej je ob tem izpostavil tudi pomen vloge lokalnih oblasti, ki lahko delovanje neprofitnih podjetij spodbujajo na različne načine; izpostavil je primer oddajanja prostorov po neprofitnih cenah.
Predlog sprejet že letos?
Predlog zakona, ki bi lahko bil sprejet že letos, sicer predstavlja pravni okvir za delovanje socialnih podjetij, vlada pa pripravlja strategijo razvoja socialnega podjetništva, kjer bodo podrobneje opredeljeni ukrepi in finančna sredstva za te namene. Predvideno je tako črpanje evropskih kot tudi proračunskih sredstev oz. v okviru tistih mehanizmov, ki že obstajajo.
Črnak Megličeva je poudarila še, da predlog zakona predvideva močne mehanizme nadzora. Opredeljuje delovanje posebne interdisciplinarno sestavljene strokovne komisije, nadzor pa bodo izvajala tudi ministrstva, računsko sodišče, inšpektorat za delo, davčna uprava ter Agencija RS za javnopravne evidence in storitve.
