Predvideni izdatki v državnem proračunu za leto 2011 so pri 10,030 milijarde evrov, v proračunu za 2012 pa pri 10,179 milijarde evrov. Ciljna javnofinančna primanjkljaja za 2011 in 2012 ostajata pri 3,8 in 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je na novinarski konferenci po sestanku povedal v. d. direktorja urada vlade za komuniciranje Darijan Košir.

Doslej je razprava o spremembi proračuna za leto 2011 in proračunu za leto 2012 potekala znotraj delovnih skupin za področja 14 politik, avgusta pa bodo v okviru posameznih resorjev pripravljali finančne načrte. "Zato je bilo treba razčistiti odprta vprašanja glede ocene delovnih skupin, da vseh prednostnih nalog, ki so si jih zadali znotraj posameznih politik, v postavljenem finančnem okviru ni mogoče izpeljati," je povedala generalna sekretarka vlade Helena Kamnar.

Odstopanj od fiskalnega pravila ne sme biti, če želimo doseči javnofinančno konsolidacijo, ki je poleg povečanja gospodarske rasti naš osrednji cilj, je dodala Kamnarjeva. Da bi izpeljali vse načrtovane naloge, bi bilo po njenih besedah potrebnih do dodatnih 800 milijonov evrov.

Največ razhajanj glede politike socialne varnosti

Največ razhajanj je glede politike socialne varnosti. Če letos in prihodnje leto glede te politike ne bi storili ničesar, bi zanjo potrebna sredstva še naprej naraščala in "izrinila možnost financiranja drugih programov, ki jih želimo izvesti zaradi postavljenih prednostnih ciljev", pravi Kamnarjeva. Vlada zato išče možnosti zajezitve teh sredstev tudi na kratek rok, pred uvedbo strukturnih reform.

Razpravo o pokojninski, zdravstveni in drugih strukturnih reformah bodo še do konca julija nadaljevali v okviru skupine kriznih ministrov, kjer bodo predstavljeni dodatni izračuni in natančnejša časovnica sprejemanja reform v drugi polovici leta, je povedal Košir.

Na posvetu so po besedah Kamnarjeve presojali "globalni vidik finančnih posledic", ki bi jih imele strukturne reforme. Delo na tem področju bodo nadaljevali do konca tega meseca in tudi še v avgustu, dokler ne bodo tudi zdravstvene zakonodaje poslali v obravnavo v državni zbor, je napovedala.

Pomisleki glede posegov na davčno področje

Ob tem se po njenih besedah pojavljajo premisleki o tem, ali na področju davkov poseči na kakšno področje z določenim popravkom ali pa ohraniti takšno razporeditev davčnih bremen, kot je v veljavni zakonodaji.

Dodala pa je, da so se pogovarjali tudi o reformi na področju javne uprave, zlasti o tem, kakšne bodo rešitve na zakonodajnem področju, ki ureja negospodarske javne službe.

Na novinarsko vprašanje glede varčevanja pri pokojninah in socialnih transferjih je dejala, da sta pripravljeni dve variantni rešitvi, ki pa jih podrobneje ni želela predstavljati. Končne rešitve pa, kot je poudarila, še ni.

Tako še ni odločitve o tem, ali bodo pokojnine v prihodnjih dveh letih zamrznjene ali ne, prav tako pa še niso dokončno določili, kakšna naj bo nova formula usklajevanja pokojnin, ki jo bo predvidela pokojninska reforma, je še pred novinarsko konferenco po posvetu povedal predsednik DeSUS Karl Erjavec.

O pokojninah odločeno do konca avgusta

O pokojninah se je premier Borut Pahor med sestankom ločeno pogovarjal z ministrom za delo Ivanom Svetlikom in Erjavcem. Po Koširjevih besedah so se dogovorili, da se bodo to vprašanje uskladili do konca avgusta.

Razhajanja pri proračunu so tudi glede investicijskih projektov, med drugim na cestnem in železniškem področju, infrastrukture javnih zavodov in na področju zdravstvenega varstva. V zadnjih štirih letih so se ta sredstva izrazito povečala in takšne rasti ni več mogoče zagotoviti. "Menimo, da zaenkrat ni primerno na teh področjih povečevati sredstev," je dejala Kamnarjeva in dodala, da rešitve iščejo v več javno-zasebnih projektih.

Tretje odprto vprašanje, kjer še niso dosegli dogovora, pa so manjši projekti, glede katerih so ministri danes razpravljali, ali je kateri prednostni in bi ga bilo moč financirati znotraj postavljenih okvirov.