"Zame kot potrošnika bi bila višja stopnja prehranske varnosti, če bi vedel, da je žemlja iz slovenske integrirano pridelane pšenice, zanjo bi bil pripravljen plačati tudi kakšen odstotek več," je dejal minister, ki meni, da bi v takem primeru bila to osnova, da naša industrija lahko od kmeta odkupi pšenico po višji ceni.
V pogovoru je minister obenem pojasnil, da bodo živilskopredelovalni industriji v prihodnje pomagali na dva načina. Prvi je sistemska pomoč s pospeškom zakonodaji, ki je tudi predelovalni industriji v korist. Drugi je, da posežemo v asimetrijo v prehranski verigi, je pojasnil Židan.
Minister je prepričan, da je zadružni sistem v Sloveniji potreben, da pa ima še veliko rezerv. Meni, da je zadružni sistem do sedaj premalo spodbujal samo proizvodnjo, da pa ima zadružni sistem tudi možnost, da kot odgovorni lastnik deluje v celotni agroverigi. "Tak primer je v Pomurju, kjer so kmetje ugotovili, da je Pomurska mlekarna zanje tako pomembna, da ne želijo, da izgine s tega območja," je dejal Židan. Kmetje in zadruge so postali lastniki omenjene mlekarne, ki se je pred leti težko reševala, sedaj pa povečuje proizvodnjo in izvoz.
Židan podpira tudi akcijo zadružne zveze, s katero želijo priti do celotnega lastništva Ljubljanskih mlekarn. "Razumem, zakaj je za Slovenijo koristno, da je največja slovenska mlekarna v slovenski lasti. To je namreč ena redkih možnosti, da stabiliziramo mlečni sektor," je dejal Židan.
Izpostavil je tudi, da prehranska samooskrba ni več samo skrb za potekanje gospodarske dejavnosti, ampak je tudi zmanjševanje nevarnosti za okolje, ki jih povzročajo prevozi hrane od daleč.
