"In kaj mi preostane?" je obupana turistka; voznik ji odgovori, da se tokrat lahko pelje brez plačila, da pa bo morala plačati kazen, če na avtobus vstopijo kontrolorji.

Plačevanje z gotovino bi bilo predrago

V zgoraj opisani situaciji je bila turistka v resnici novinarka, ki je zgolj želela preveriti, s čim se soočijo tuji obiskovalci prestolnice, ki ne poznajo sistema Urbane. V uredništvu smo bili namreč že priča podobnim dogodkom, ko so se z mestnimi avtobusi želeli voziti potniki, ki so v Ljubljano prišli iz drugih krajev, a niso bili dobro obveščeni o kartici, ker je sicer ne uporabljajo.

Tako določen del ljudi pogreša plačevanje voženj z gotovino, saj je bila ta vedno izhod v sili, če potnikom ni uspelo kupiti žetonov oziroma če zdaj ne utegnejo kupiti ali napolniti kartice. Toda kot so nam nedavno pojasnili v Ljubljanskem potniškem prometu, so plačevanje z gotovino morali ukiniti, ker bi sicer morali na avtobuse nameščati naprave za izdajanje potrdil za plačilo z gotovino, zaradi česar bi imeli dodatne nepotrebne stroške.

V LPP dodajajo, da imajo slovenski potniki vedno možnost, da vožnjo plačajo tudi z moneto. A tuji turisti z moneto ne morejo plačevati prevozov, ker tuji mobilni operaterji ne omogočajo njene uporabe. Zaradi zgoraj opisanega primera smo v LPP vprašali, ali vozniki opažajo, da imajo tuji potniki in obiskovalci iz drugih slovenskih krajev težave pri plačevanju prevoza z mestnimi avtobusi. Dejali so, da tovrstnih težav niso opazili in da tujce o urbani obveščajo na različne načine, na primer na ljubljanski avtobusni postaji, informacije pa lahko najdejo tudi v potniških centrih na Slovenski 56 in Celovški 160 oziroma na spletnih straneh LPP, kjer so zapisane v angleščini.

Turisti kartico, ki so jo kupili v TIC, tja lahko tudi vrnejo

Informacije o urbani dobijo tudi vsi turisti, ki se obrnejo na katerega od turistično informacijskih centrov v Ljubljani, kjer jim razložijo način uporabe, pravi Petra Stušek iz zavoda Turizem Ljubljana. Tudi tam pravijo, da tujci v prestolnici nimajo težav z uporabo urbane.

V Turizmu Ljubljana so nam še povedali, da turisti, ki pri njih kupijo kartico, to lahko po končani uporabi vrnejo na mestu, kjer so jo kupili. S predložitvijo računa o nakupu pa jim v turistično informacijskih centrih v Ljubljani povrnejo dva evra, ki so jih odšteli za nakup kartice. "Tak način je tudi ekološko prijazen, saj je ena kartica večkrat uporabljena," poudarja Stuškova.

V Ljubljanskem potniškem prometu dodajajo, da tujce o uporabi urbane seznanjajo tudi mestni redarji in kontrolorji. Slednji imajo namreč možnost, da potnike, ki nimajo kartice, zgolj opozorijo na prekršek in jim pri tem pojasnijo, kako je v Ljubljani urejen javni avtobusni promet. V skrajnem primeru jim lahko ukažejo, naj zapustijo avtobus, če urbane ne uporabljajo v skladu s pravili, pa mestni redarji oziroma inšpektorji tujega prekrškarja s 40 evri kazni oglobijo kar na avtobusu, da tujec ne uide iz države, ne da bi poravnal globo.

Če turist, ki mu redar izda denarno kazen, nima denarja, da bi plačal na kraju samem, mu redar lahko odvzame potni list, vozniško dovoljenje, dokumente vozila, druge dokumente oziroma vrednostne papirje ali druge premičnine, ki jih ima prekrškar pri sebi. Na ta način so tujci prisiljeni plačati kazen. Redarjem začasni odvzem dovoljuje zakon o prekrških, in sicer če predvidevajo, da se bo tujec plačilu kazni poskušal izogniti s skrivanjem ali z odhodom iz države. Velja omeniti, da mora pristojna oseba prekrškarju najpozneje v treh urah vročiti pisni sklep o začasnem odvzemu, v njem pa so navedeni razlogi za odvzem dokumentov in pravni pouk. Začasni odvzem lahko po zakonu traja šest mesecev in se s sklepom lahko podaljša še za največ pol leta.