Žerjav, ki je predsedniku vlade postavil vprašanje o morebitni prodaji državnega premoženja, je namreč ocenil, da bi z združitvijo NLB in Zavarovalnice Triglav ustanovili "močan finančni steber, ki bi veliko lažje kljuboval močni konkurenci". Hkrati bi bila takšna finančna institucija po njegovem mnenju dober porok za prodor na tuje trge.

"Finančna kriza ne more in ne sme biti alibi za izgubo večinskega slovenskega deleža v najpomembnejši banki," je poudaril Žerjav in dodal, da "resne države lastništva največjih bank nikoli niso spustile iz svojih rok".

Premier Pahor je v odgovoru poslancu poudaril, da "nas prihodnost te banke skrb", želijo si, da bi postala uspešen in močan igralec v regionalnem prostoru, zato potrebuje dokapitalizacijo. Vprašanje po njegovem mnenju je, ali se bo DZ med dvema alternativama na predlog vlade odločil ali za dokapitalizacijo iz proračuna in to morda v višini pol milijarde evrov ali pa za vstop novega strateškega partnerja.

Izpostavil je, da si kot predsednik vlade prizadeva, da bi pred DZ prišli s predlogom, ki bi bil strokovno utemeljen, zato se posvetujejo z upravo in nadzornim svetom NLB. NLB ima po Pahorjevi oceni možnost postati nekoliko uspešnejši finančni igralec na trgih okoli nas.

Premierovo osebno mnenje je bilo dolga leta, da mora imeti slovensko gospodarstvo banko, v kateri ima država večinski delež, danes pa ni več enakega mnenja.

"Danes menim, da bi bil vstop strateškega partnerja, ki ima željo po donosih na dolgi rok in si želi banke kot izhodišča za krepitev bančnega deleža širitve v regiji, za naše nacionalne koristi dobrodošel," je pojasnil. Ob tem je dodal, da se je pripravljen o tem vprašanju posvetovati. Kot je poudaril, Slovenija z vstopom strateškega partnerja izgubi večinski delež, a ohrani kontrolnega.

Žerjava je sicer zanimalo, ali je vlada sprejela kakršnokoli strategijo prodaje državnega premoženja oz. kapitalskih naložb RS, ki presega okvire programov prodaje državnega premoženja za obdobje sprejetih proračunov.

Pahor ga je spomnil, da je DZ nedavno sprejel zakon o upravljanju kapitalskih naložb v državni lasti in da je na vladi, da pripravi strategijo. Ta bo pripravljena do jeseni, je pojasnil Pahor in dodal še, da bo ustanovljena tudi agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS.