Vladna stran po Semoličevi oceni predlogov, ki so jih pri pokojninski reformi dali sindikati, ni vzela dovolj resno. Svoje predloge so medtem dopolnili in zdaj pričakujejo pozitiven odgovor vlade, je dejal.

Jasneje so med drugim opredelili zahtevo, da je treba posebej zaščititi tiste delavke in delavce, ki so začeli delati pred 20. letom starosti. "Čas, ki so ga ti prebili na delovnem mestu, se mora poznati pri kriterijih za pridobitev pravice do polne pokojnine," pravi.

Po njegovih besedah vztrajajo pri tem, da je eden najpomembnejših pogojev za pridobitev polne pokojnine pokojninska doba, in sicer 40 let za moške in 38 let za ženske, in to brez odbitkov. "To mora vlada vedeti. Mi se okoli tega ne hecamo," pravi.

"Vlada bi naredila neodpustljivo napako, če bi še naprej vztrajala pri svojih izhodiščih, ki so do delavstva neprijazna," opozarja. Po njegovem pojasnilu namreč "ne upoštevajo realnih pogojev dela v podjetjih in nekritično sledijo sugestijam, ki prihajajo iz finančnih krogov, zlasti Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj in Mednarodnega denarnega sklada".

Celoten pokojninski sistem bi morali po njegovem opozorilu graditi na spodbujanju tako delodajalcev kot delavcev. Delodajalce bi morali stimulirati tako, da bi bili zainteresirani za zaposlovanje starejših delavcev. "Delodajalci zdaj ob prvih reorganizacijah mečejo na cesto zlasti starejše," opozarja.

Vse pogosteje se po njegovih besedah dogaja tudi, da delavke in delavce dve leti pred upokojitvijo pošljejo na zavod za zaposlovanje, tako da "gredo v breme države". "To so anomalije, ki jih je treba odpraviti," je opozoril.

Pokojninski sistem je po Semoličevih besedah zelo občutljiv, zato si je treba pri spremembah vzeti čas zanje. "Tu ne gre za zavlačevanje, kot se pogosto očita na vladni strani. Sistem je zahteven in posega v občutljivo obdobje človeka, ko ne more več delati in ima pravico do dostojnega življenja," pravi.

Vlada zdaj po njegovem opozorilu pritiska na starejše delavce, ki naj delajo dlje, kar pa ocenjuje kot napako. Če išče rezerve, bi morala po njegovih besedah videti tudi, da slovenski delodajalci plačujejo veliko nižji prispevek v pokojninsko blagajno kot delavci. "To je unikum v Evropi in v nasprotju z nekaterimi načeli Mednarodne organizacije dela, po katerih morajo biti delodajalci in delavci enako obremenjeni," je pojasnil.

Vladna stran je konec maja predlagala, da bi moški lahko polno pokojnino brez odbitkov dosegli tudi pri starosti 60 let, vendar bi morali imeti 43 let pokojninske dobe, ženske pa bi morale biti stare vsaj 58 let in imeti 41 let pokojninske dobe. Pogajanja se bodo nadaljevala v sredo.

Ob predlaganih spremembah v javnem sektorju Semolič opozarja, da javni sektor ni "monolitna struktura". "Javni sektor vključuje mnogo ljudi, od sodnikov, poslancev in zdravnikov do administrativnih in tehničnih delavcev ter snažilk. Napaka, ki se pogosto dela na tem področju, je, da se želi kar povprek klestiti po njihovem standardu," ocenjuje.

"Vlada naj se najprej vpraša, kaj hoče, potem pa naj to nekaj časa velja," pravi. Zdaj pa "dobesedno vsak mesec vznemirja z nekimi predlogi, ki so, če gredo povprek, pogosto lahko zelo krivični", je prepričan.

V javnem sektorju so po njegovem opozorilu skupine delavk in delavcev, ki garajo in slabo zaslužijo. "Še do včeraj so imeli v primerjavi z realnim sektorjem vsaj to prednost, da jih niso metali na cesto. Ampak že danes v to prednost ne verjamem več," je dejal.

Svobodni sindikati še vedno ostro nasprotujejo predlogu zakona o malem delu, ki ga je vlada že pripravila za obravnavo v državnem zboru. Po njihovem mnenju bo zakon dodatno zmanjšal možnosti za zaposlovanje za nedoločen čas. Malo delo je namreč za delodajalce "zlata jama", saj ni treba plačevati bolniškega nadomestila in ne regresa, pravi Semolič. "Malo delo, malo pravic, malo standarda," dodaja.