Glede na to, da Pahor ni strokovnjak za ekonomijo, se je tudi pričakovalo, da bi imenoval glavnega ekonomista, tako kot so to storile nekatere druge vlade. Obenem po mnenju Mraka v vladi ni harmonije ter ni razjasnjenih pristojnosti med finančnim ministrstvom ter ministrstvom za razvoj in evropske zadeve.

Na okrogli mizi so sicer razpravljali o ekonomskih izzivih Slovenije in je bilo precej govora o javnem dolgu, ki se je lani močno povečal. "Glavna razloga sta bila visok primanjkljaj in predhodno zadolževanje zakladnice za potrebe financiranja primanjkljaja," je pojasnila Maja Bednaš iz Umarja. Čeprav je dolg še vedno pod določeno mejo EU, pa visoka rast zadolženosti Slovenije po mnenju nekdanje vodje misije IMF v Sloveniji Biswajita Banerjeeja močno izstopa ter ni vzdržna. Visoko povečanje dolga Slovenije je na trgu deležno pozornosti, zato je pomembno izpeljati kredibilno fiskalno konsolidacijo.

Slednji je opozoril tudi, da so v Veliki Britaniji in Španiji kljub protestom sprejeli korenite ukrepe ter da rebalans slovenskega proračuna predstavlja le usklajevanje izdatkov z bistveno manjšimi prihodki od načrtovanih. Mrak ga je ob tem dopolnil, da je letošnje leto, kar zadeva konsolidacijo javnih financ, izgubljeno leto, saj so vse resne reforme predvidene šele za prihodnje leto.

To bi utegnilo imeti vpliv tudi na boniteto Slovenije, saj ta trenutno temelji na programu stabilnosti. Jeseni bodo namreč bonitetne agencije pričakovale rezultate programa in glede na to, da so reforme predvidene šele v prihodnjem letu, ne smemo biti presenečeni, če nas bo takrat čakalo znižanje ratinga. "To bi bilo za Slovenijo zelo kritično, saj smo majhna in zelo odprta država," je poudaril Mrak.

Na okrogli mizi je Umar predstavljal tudi stanje na finančnih trgih. "Banke so se od leta 2005 do leta 2008 na tujih trgih zadolžile za 12 milijard evrov, z zaostrovanjem razmer na mednarodnih bančnih trgih pa se je dostopnost teh virov močno skrčila," je dejal Marjan Hafner iz Umarja. Samo v lanskem letu so tako banke beležile neto odliv tujih posojil in vlog v višini tri milijarde evrov ter posledično postale bolj odvisne od drugih virov financiranja. Kopičenje neto obveznosti do tujine samo po sebi po pojasnilih ekonomista dr. Igorja Mastena ni bilo sporno, saj so podobno storile tudi ostale tranzicijske države.

Masten tudi ocenjuje, da bi bilo treba celoten finančni sistem dokapitalizirati v skupni višini okoli milijarde evrov, saj je tam, kjer bi moral biti kapital, državni dolg. "Gre za tako imenovane 'zombie' banke," je izpostavil. Pri tem je Hafner dodal, da če ne bi bilo ukrepov vlade, bi bilo stanje še slabše. "Jamstvena shema je preprečila še večji padec kreditiranja. Čas pa bo pokazal, ali so bila posojila pravilno usmerjena ali pa so le podaljšali agonije," je zaključil.

luki.nuredini@dnevnik.si