"Predsedstvo Fidesa sem seznanil s predlogi vlade. Moram reči, da so kolegi zgroženi nad odnosom vlade do zdravniškega poklica, posebej zato, ker vemo, da v Sloveniji manjka okoli 2000 zdravnikov," je po sestanku predsedstva Fidesa pojasnil Kuštrin.

Izpostavil je, da morajo zdravniki zaradi potreb bolnikov zagotavljati 24-urno zdravstveno varstvo, kar pa glede na njihovo maloštevilčnost lahko zagotavljajo le z nadurnim delom. "Noben zdravnik se razpisu nadurnega dela ne more odpovedati," opozarja Kuštrin.

Kakšni bodo nadaljnji ukrepi Fidesa v primeru, da vlada njihovi zahtevi ne bi ugodila, Kuštrin danes ni želel napovedati. "Stavke ne izključujem, imamo pa tudi mnogo drugih možnih ukrepov. A bi bilo naštevanje možnosti zdaj prejudiciranje odločitve glavnega odbora sindikata. Lahko pa povem, da so zdravniki tako zgroženi nad tem diskriminatornim odnosom vlade, da bi lahko delo - če bi tako hoteli - zaustavili že jutri," pravi Kuštrin.

Vlada je na četrtkovi seji določila besedilo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga bo posredovala v DZ za obravnavo po skrajšanem postopku. V predlog so vključene tudi določbe o znižanju položajnega dodatka in dodatkov za dežurstvo, ki s sindikati javnega sektorja niso usklajene.

Vlada tako kljub nestrinjanju sindikatov predlaga drugačno osnovo za obračun izplačila v času dežurstva in znižanje dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času v času dežurstva za 50 odstotkov. Pri dežurstvih vlada namreč ugotavlja, da zlasti na področju zdravstva prihaja do nesorazmerno visokih izplačil v času dežurstva glede na plačilo dela v rednem delovnem času, kjer je intenzivnost delovnih obremenitev višja.

Marušič: Za finančno vzdržnost zdravstva bo treba storiti še več

Zdravstvena blagajna je v minusu, za zagotavljanje finančne vzdržnosti pa bo treba vpeljati čisto vse možne ukrepe. Če se bodo kolegi zdravniki odločili za stavko zaradi nasprotovanja znižanju plačila dežurstev, bo to njihova osebna presoja, je ultimat zdravniškega sindikata Fides danes komentiral minister za zdravje Dorjan Marušič.

Kot je dejal v izjavi za medije, bo odločitev o današnjem pozivu Fidesa sprejela vlada, sam pa bo pri tej razpravi sodeloval. Opozarja pa, da ima tudi z upoštevanjem prihrankov, ki naj bi jih dosegli z znižanjem plačevanja dežurstev - privarčevali naj bi 20 milijonov evrov letno - zdravstvena blagajna še vedno primanjkljaj.

Marušič je sicer danes spomnil, da je ukrep znižanja vrednotenja dežurstev v zdravstvu za 33 odstotkov eden izmed ukrepov, ki jih je podedoval ob nastopu ministrske funkcije.

Stroške dežurstev je po njegovem mogoče zmanjšati le preko zakona. Druga dva ukrepa, s katerimi naj bi delno razbremenili zdravstveno blagajno, sta še skrajševanje ležalnih dob v bolnišnicah in zmanjševanje sredstev za terciarno dejavnost.

"V zagotavljanje finančne vzdržnosti sistema bo treba vpeljati čisto vse ukrepe, sam imam svoj seznam. V kolikor bomo z izvajalci našli še dodatne ukrepe, jih bom preučil. Aktivno smo se lotili tudi področja zdravil, vendar tu ukrepi ne bodo tako hitri. Kljub temu pričakujem, da bi do konca leta lahko privarčevali določena sredstva," je še dodal.

Fides v zahtevi po umiku spornih členov podprl tudi stavkovni odbor 19 sindikatov

Po sindikatu Fides tudi stavkovni odbor, ki združuje 19 sindikatov javnega sektorja, od vlade zahteva, naj iz procedure umakne novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Ker členi, ki predvidevajo znižanje plačil v dežurstvu in položajnega dodatka, s sindikati niso usklajeni, pričakujejo njihov umik, sicer ni izključena opozorilna stavka.

Na današnji seji stavkovnega odbora so tako podprli stališče zdravniškega sindikata Fides, ki je že pred tem sklenil od vlade zahtevati umik predloga za zmanjšanje plačevanja dežurstev v javnem sektorju.

"Ne podpiramo morebitnih preostalih plačnih nesorazmerij in anomalij, podpiramo pa pravico sindikata Fides, da se z legitimnimi sredstvi bori za pravice iz dela in za pravico do socialnega dialoga," je v izjavi za javnost in vlado zapisalo 19 sindikatov, članov stavkovnega odbora in pogajalske skupine javnega sektorja, ki jo vodi Janez Posedi.

Kot je dejal vodja stavkovnega odbora Dušan Miščević, ne gre le za vprašanje Fidesa in zdravniških izplačil, ampak za velik sistemski problem. Način, na katerega se ga je vlada lotila, pa je neustrezen. Vlado tako pozivajo, naj se skupaj z zdravniki usede in naj skupaj poiščejo rešitev.

Če vlada sporne novele zakona ne bo umaknila iz zakonodajne procedure, se bo stavkovni odbor ponovno sestal prihodnjo sredo. Miščević pravi, da bodo preučili odziv vlade in se na podlagi tega odločili, ne izključujejo pa niti možnosti morebitne opozorilne stavke.

Stavkovni odbor vlado poziva k dialogu in skupnemu iskanju rešitev. Pri tem Miščević opozarja, da se v sindikatih zavedajo krize in so pripravljeni dati tudi svoj prispevek, a le skozi socialni dialog in rešitve, ki jih bodo poiskali skupaj. Kot so zapisali v izjavi, zahtevajo nadaljevanje pogajanj o vseh predlaganih spremembah zakona o sistemu plač v javnem sektorju in kolektivne pogodbe za javni sektor.

Vodja sindikatov v zdravstvu v okviru Pergama Matija Cevc je poudaril, da pri dežurni službi ne gre le za zdravnike, ampak v velikem delu tudi za zdravstveno nego in denimo v primeru ljubljanskega kliničnega centra za tehnične službe. Tudi ti bodo zaradi sprememb prizadeti, pri čemer jih na delo razporeja delodajalec.

Cevc je poudaril, da velika večina zdravnikov, ki dežura, nima 15.000 evrov mesečne bruto plače, ampak so plače okrog 3000, 3500 evrov bruto. Tu gre po njegovih besedah za populističen pristop, ki je nevaren, saj na nek način prizadene avtoriteto in pomen zdravniške službe in zdravstva na splošno. Za primer je Cevc navedel tudi svojo plačo: kot zdravnik internist po 35 letih delovne dobe z vsemi napredovanji dobi 3400 evrov bruto mesečno.