Bodoči očki morda mislijo, da bodo s prisotnostjo v porodni sobi lažje vzpostavili intimen stik in aktivno vlogo pri vzgoji svojega otroka. Nazadnje pa ugotovijo, da je njihova edina naloga v porodni sobi ponuditi pasivno podporo svoji partnerki. To lahko vodi do čustvene blokade, meni Jonathan Ives.
„Če moški začne svojo vlogo kot oče z občutkom, da je „zguba“, lahko to uniči njegovo samozavest. Le s težavo bo pridobil zaupanje samega vase in se s pasivnega opazovalca prelevil v aktivnega starša,“ je še dodal Ives.
„Moškemu občutek lahko odvzame vse „spretnosti“, kar vodi do težav pri vzpostavljanju stika z novorojencem,“ je še dodal.
Ives meni, da se moški ne bi smeli obremenjevati z obiskovanjem predporodnih tečajev in da bi morali med porodom počakali pred porodno sobo.
Znanstveniku pa nasprotuje Adrienne Burgess, vodja raziskovalne ekipe pri think tanku Fatherhood Institute: „Del starševstva je tudi stati ob strani svojemu partnerju in otroku, tudi če ne počneš nič, razen da si tam v podporo.“
