Kot je v izjavi po obisku na Slovenskih železnicah zatrdil Pahor, gredo stvari pri železnicah zagotovo v pravo smer, čeprav morda počasneje, kot bi si večina želela. "Počasi in zanesljivo se lotevamo programa sanacije, uspešen program sanacije pa je predpogoj za uspešen program modernizacije," je poudaril.
Prvi dokument bo vseboval podatke o dolgovih železnic in bo pokazal na potrebo po dokapitalizaciji, s katero se bo dolgoročno ohranila kapitalska ustreznost družbe. Drugi dokument bo po premierovih besedah vseboval podatke o poslovanju Slovenskih železnic v preteklosti in načrtih za naprej. "Na simpatije javnosti za uspešen konec sanacije in uspešen začetek modernizacije namreč lahko računamo samo, če si nalijemo čistega vina," je dejal.
Oba dokumenta, ki so jih sklenili pripraviti, bosta pripravljena za potrebe vlade, ki se bo odločala, kako zagotoviti dolgoročno finančno stabilnost Slovenskih železnic. Oba naj bi bila v juniju sprejeta na vladi. Sredstva za dokapitalizacijo naj bi zagotovili z rebalansom državnega proračuna. Višine dokapitalizacije, o kateri so deležniki na Slovenskih železnicah sicer že govorili, Pahor za zdaj ni želel razkriti.
Do prihodnjega Pahorjevega obiska na železnicah so nadzorni svet, uprava in minister za promet dolžni pripravljati tako zaključek programa sanacije kot začetek programa modernizacije, je zatrdil predsednik vlade.
Pri tem je izpostavil nujnost jasnega vpogleda v razvojno vizijo Slovenskih železnic. Skoraj ni več dvoma, da se bodo železnice v prihodnje razvijale znotraj logističnega holdinga, v katerem bodo tudi druge velike slovenske družbe, ki opravljajo komplementarne dejavnosti z železnicami. "Ideja o logističnem holdingu je požela simpatije, zato jo želimo razdelati," je zatrdil Pahor.
Oblikovanja logističnega holdinga si želi tudi nekdanji prvi mož Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn. Mehdorn že zdaj neformalno sodeluje z vodstvom železnic, njegovi prihodnji obiski so že načrtovani, do začetka jeseni pa mu bo vlada kot lastnik železnic plačevala le stroške njegovih obiskov v Sloveniji. "Do takrat bo Mehdorn s svojim znanjem, izkušnjami pokazal, ali je vreden pričakovanj, ki jih imamo. Takrat bo treba urediti tudi njegovo sodelovanje," je pojasnil Pahor.
Premier je dodal, da si Slovenija ne more privoščiti, da bi Mehdorna plačevala toliko, kolikor je bil plačan na Duetche Bahnu, kjer je dobival letno plačo v višini dveh milijonov evrov. Odločitev je, da Mehdorn do nadaljnjega sodeluje z železnicami, Pahor pa si želi tudi dolgotrajnejšega sodelovanja z njim.
Tudi vodstvo železnic podpira Mehdornov prihod ter idejo o oblikovanju logističnega holdinga, je zatrdil generalni direktor družbe Goran Brankovič. "Slovenske železnice si ne želijo sodelovanja zato, da bi svoje probleme prevalile na nekoga drugega, temveč zaradi sinergij, ki jih prinaša skupno sodelovanje," je zatrdil prvi mož železnic.
Premier Pahor se je v okviru današnjega obiska seznanil tudi s tekočim poslovanjem Slovenskih železnic. Brankovič je zatrdil, da so rezultatov za prve štiri mesece veseli, še posebej pa jih veseli, da podatki za maj prvič v zadnjih dveh letih kažejo pozitivno poslovanje tudi v tovornem prometu.
Da letošnje poslovanje navdaja z optimizmom, je poudaril tudi delavski direktor Albert Pavlič. Dejal je, da je tovorni promet začel delovati po trženjskih zakonitostih, rezultati v potniškem prometu so solidni, je pa pri infrastrukturi še nekaj anomalij, ki jih je treba sanirati, saj z utežmi iz preteklosti ne bo mogoče preživeti.
Pavlič tudi upa, da bo ministrstvo za promet upoštevalo pripombe zaposlenih na predlog prihodnje notranje organiziranosti Slovenskih železnic, ki naj bi bile oblikovane v holding. Minister za promet Patrick Vlačič je zatrdil, da bodo upravičene pripombe upoštevali in predlog o holdinški organiziranosti železnic kmalu posredovali v medresorsko usklajevanje.
Skladno s predlogom bodo Slovenske železnice po Vlačičevih besedah v okviru holdinga razdeljene na tri druge: infrastrukturo, potniški promet in tovorni promet. Novost bo postopna vključitev direkcije za upravljanje z investicijami v javno železniško infrastrukturo s sedežem v Mariboru, ki je zdaj del ministrstva, v infrastrukturno podjetje v okviru holdinga.
