Da je izid referenduma negotov, kaže tudi merjenje utripa volilcev dober teden pred referendumom, ki ga je za naš časnik izvedla Ninamedia. Anketa še vedno napoveduje za referendume neznačilno visoko udeležbo, saj polovica od 1000 vprašanih odgovarja, da se bodo referenduma zagotovo udeležili, dodatnih 13 odstotkov pa, da bodo verjetno tudi oni prišli na volišča. Če se bodo te napovedi v nedeljo, 6 junija, uresničile, bi bila udeležba na referendumu enaka udeležbi na prejšnjih parlamentarnih volitvah. Toda izkušnje kažejo, da je volilna udeležba iz različnih razlogov vedno nižja, kot jo napovedujejo ankete. Na zadnjem referendumu o pokrajinah, na primer, je bila udeležba le nekaj več kot 10-odstotna.

Volilna udeležba je pomembna zato, ker veliko analitikov meni, da ta najbolj kroji izid referenduma. Trditev je že stara in znana: na referendumu zmaga tisti, ki na volišča pripelje večino svojih privržencev. Pri nizki udeležbi naj bi bili torej v prednosti nasprotniki referenduma, zlasti pristaši največje opozicijske stranke SDS, ki naj bi imela najbolj disciplinirane volivce. Križanja podatkov, ki pa zaradi relativno nizkih številk niso najbolj zanesljiva, to le delno nakazujejo. Za volilce SDS namreč podatki kažejo 83-odstotno udeležbo, za volilce SD pa 79-odstotno. Ta razlika pa se izniči s tem, da je 13 odstotkov volilcev SDS izjavilo, da se referenduma zagotovo ne bodo udeležili, v SD pa je takih zgolj 9 odstotkov.

Na drugi strani križanja podatkov o tem, kako bodo odločali, dokazujejo trditev, da je referendum o arbitražnem sporazumu tudi ali predvsem merjenje moči med koalicijo in opozicijo. Privrženci koalicijskih strank bodo večinsko ta sporazum podprli - SD 72 odstotkov, Zares 84 odstotkov, LDS 58 odstotkov ter DeSUS 43 odstotkov. Med slednjimi je tudi največ neodločenih, 27 odstotkov, in med koalicijskimi strankami tudi največ nasprotnikov sporazuma, 29 odstotkov. Na opozicijski strani je slika obrnjena - proti sporazumu namerava glasovati 78 odstotkov volilcev SDS, za pa samo 6 odstotkov. Pri SLS je razmerje 75 proti 13, pri volilcih nacionalne stranke pa 67 proti 15 odstotkom za in proti arbitražnemu sporazumu.

Če upoštevamo samo tiste volilce, ki se bodo udeležili referenduma, potem Ninamedia napoveduje padec sporazuma za dlako. Proti bi namreč glasovalo 37,6 odstotka, za sporazum pa 37 odstotkov vprašanih. Med njimi jih 25 odstotkov še ne ve, kako bodo glasovali. Od teh se jih 6,4 odstotka nagiba k sporazumu, 2,8 pa k zavrnitvi, z ne vem pa odgovarja še vedno 16,2 odstotka. Če torej upoštevamo tudi te potencialne zagovornike in nasprotnike arbitražnega sporazuma iz kroga "ne vem", se slika obrne in pokaže, da bi sporazum na referendumu zmagal s tremi odstotki naskoka. Toda šestina volilcev je še vedno neopredeljenih in ti utegnejo biti jeziček na tehtnici. Stranke imajo za prepričevanje še teden dni časa, čeprav se zdi, da so izstrelile že vse strelivo, zlasti tisto težjega kalibra. Če se bo javno mnenje kaj spremenilo, pa tega prihodnji teden ne bomo smeli objaviti, ker tudi ta parlamentarna večina (še) ni iz zakona o kampanji črtala nesmiselne prepovedi objavljanja anket teden dni pred glasovanjem.