Sporazum o pristopu naj bi Slovenija podpisala 1. junija v Ljubljani, nato pa ga bo moral ratificirati še državni zbor. Postopek pa se bo končal z resolucijo OECD o sprejemu. Slovenija bo morala nato ratifikacijsko listino deponirati pri francoski vladi in postopek pristopa bo dokončno zaključen.
Pahorja bosta v Parizu spremljala minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari in finančni minister Franc Križanič. Tokratno redno letno ministrsko zasedanje Sveta OECD bo sicer posvečeno predvsem ključnim izzivom držav ob prehodu iz kriznega k pokriznemu upravljanju in strukturnim reformam ter omogočanju vzdržne gospodarske rasti, njegov slovesni del pa bo posebna seja o članstvu, na kateri bosta povabilo v organizacijo poleg Slovenije uradno prejela še Estonija in Izrael.
Za Slovenijo se bo tako zaključila triletna pot, odkar je prejela povabilo na pogajanja za članstvo v OECD. Slovenija je prošnjo za članstvo v organizaciji vložila že marca 1996, in to kljub temu da je bilo jasno, da organizacija po odločitvi za širitev na višegrajsko četverico v tistih letih medse ne bo sprejemala dodatnih držav.
Češka, Madžarska in Poljska so bile namreč med članice sprejete leta 1995 oz. 1996, Slovaška pa je članica postala leta 2000. Slovenija je skupaj s Čilom, Estonijo, Izraelom in Rusijo povabilo na pogajanja za članstvo v OECD dobila šle maja 2007.
Tehnični del pristopnega procesa Slovenije, v okviru katerega je slovensko pripravljenost na članstvo ocenjevalo 18 odborov in v okviru njih 25 delovnih skupin, se je začel jeseni 2008. Področja, na katerih se je ocenjevala slovenska pripravljenost, so obsegala vse od korporativnega upravljanja, javnih financ, znanstvene in tehnološke politike, okolja in konkurence pa do potrošniških zadev, informacijskih in komunikacijskih tehnologij, trga dela in upravljanja v javnem sektorju.
Kot je za STA pojasnila Irena Roštan iz službe vlade za razvoj in evropske zadeve - ta je bila koordinator pogajalskega procesa, so vse obravnave potekale brez zapletov, razen na področju korporativnega upravljanja podjetij, kjer so članice OECD za pozitivno oceno tega odbora zahtevale zakonsko ureditev upravljanja kapitalskih naložb države, kar je Sloveniji po številnih zapletih uspelo šele nedavno.
OECD je po navedbah Roštanove še posebej izpostavil šibkost delovanja države v smislu nepovezanosti delovanja posameznih upravljavcev državnega premoženja, nepreglednosti ter ločitev funkcije države kot upravljavca, nadzornika in regulatorja.
Vsebinsko najzahtevnejše je bilo po pojasnilih Roštanove delo na področju odbora za investicije, kjer je morala Slovenija dokazati, da spoštuje načela kodeksa o liberalizaciji tekočih nevidnih operacij in kodeksa o liberalizaciji kapitalskih tokov. Gre za pravno zavezujoča instrumenta OECD, ki urejata prosti pretok kapitala in storitev med članicami, temeljita pa na načelih nediskriminacije in preglednosti.
Po obsegu najobsežnejše pogajalsko področje je bilo področje pregleda predpisov in standardov s področja okolja, kjer pa je Slovenija proces kljub temu zaključila kot prva med državami, ki so se pogajale.
V okviru procesa je bila sicer pregledana celotna zakonodaja Slovenije, ki ureja področje prostega pretoka kapitala in storitev, a zaradi članstva v EU in območju evra je bila ta v veliki meri že usklajena tudi z načeli OECD. Na področju boja proti korupciji je OECD predlagal okrepitev organa, ki se ukvarja s preprečevanjem korupcije, tudi pri pregonu mednarodne korupcije, kar je bilo po zagotovilih Roštanove vključeno v zakon o integriteti v javnem sektorju, ki je trenutno v obravnavi.
Odbor OECD za konkurenco pa je zahteval tudi večjo samostojnost in okrepitev urada za varstvo konkurence. Na drugih področjih, razen na področju upravljanja kapitalskih naložb, pa Sloveniji po navedbah Roštanove za vključitev v OECD ni bilo več potrebno posebej prilagajati zakonodaje.
Med prednostmi članstva Slovenije v OECD Roštanova navaja predvsem sprejem in uveljavitev visokih standardov na področju mednarodnega poslovanja podjetij, finančnih transakcij, upravljanja podjetij, preprečevanja podkupovanja v mednarodnih poslovnih transakcijah, kakovosti javne uprave, sociale, okolja in na nekaterih posebnih področjih, s čimer naj bi bila slovenska podjetja bolj konkurenčna, Slovenija pa bolj privlačna za tuje vlagatelje.
Poleg tega omenja možnost enakopravnega sodelovanja in koordinacije z najpomembnejšimi svetovnimi igralci na gospodarskem področju, večje zaupanje in ugled med partnerji na državni in poslovni ravni, izmenjavo izkušenj in dobrih praks z ostalimi članicami, izmenjave mnenj na ekspertni ravni, vključitev v statistične in podatkovne zbirke OECD za mednarodne primerjave, vključitev v cenjena strokovno analitska gradiva organizacije in neposreden dostop do podatkovnih baz in publikacij OECD.
