V vse oblike dodatnega pokojninskega zavarovanja se je v desetih letih od uveljavitve zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vključilo več kot 600.000 ljudi, torej približno polovica aktivne populacije, sredstva v upravljanju pa se gibljejo okoli 1,5 milijarde evrov. V kriznem letu 2008 je bila donosnost negativna, sicer pa se povprečni letni donosi gibljejo okoli pet odstotkov.

Za laično mnenje so to nizki donosi, zaradi česar ima prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje slab ugled, je danes na konferenci o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju v luči predvidenih sprememb zakonodaje, ki jo je v Ljubljani pripravilo Slovensko zavarovalno združenje, povedala članica uprave Kapitalske družbe Anja Strojin Štampar. Vzrok za to je našla v univerzalni, pretežno obvezujoči naložbeni politiki.

Ob tem je opozorila tudi na razmeroma nizko povprečno mesečno premijo, zaradi česar "ne moreš pričakovati, da se bodo na tvojem računu zbirala ogromna finančna sredstva". Tudi generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Peter Pogačar je menil, da tista polovica aktivne populacije, ki varčuje v okviru t.i. drugega stebra, živi v lažni utvari, da bodo premije iz tega naslova nadomestile znižanje pokojnin iz prvega stebra.

"Drugi steber bi težko ocenil za neuspešnega, vendar pa ne bo zagotovil dodatne starostne pokojnine v višini, ki bi pokrila izpad iz prvega stebra," je dejal Pogačar. Vlada si v okviru pokojninske reforme prizadeva narediti trg prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj pregleden in konkurenčen, je dejal ter med predlaganimi spremembami izpostavil ločitev kolektivnih in individualnih zavarovanj, možnost izbire naložbene politike ter odpravo možnosti dviga vplačanih premij šele ob upokojitvi in ne že po desetih letih vplačevanja.

Konkurenčnost naj bi zagotovili s tem, ko bi izvajalce pokojninskih načrtov spravili na enotno vrednotenje, je povedal Pogačar. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje naj bi tako ne potekalo več preko vzajemnih pokojninskih skladov in kritnih skladov, temveč le še preko vzajemnih pokojninskih skladov, čemur pa izvajalci nasprotujejo. To ni potrebno, je menila Maja Golovrški iz Zavarovalnice Triglav te dodala, da takšnega poenotenja izvajalcev ne narekuje niti OECD.

Varčevanje v drugem stebru bi lahko spodbudili z davčnimi olajšavami, so se strinjali navzoči, ob čemer je Pogačar sicer dodal, da olajšave že zdaj niso izkoriščene v celoti. Problem drugega stebra je, da se hkrati ne znižujejo vplačila v prvi steber, zaradi česar se morajo zavarovanci odpovedovati tekoči potrošnji, kar pa zdajšnji generaciji upokojencev ni bilo treba, je menil. Anja Strojin Štampar pa je dodala, da bi lahko vplačila spodbudili ne le z davki temveč tudi z osveščanjem.

Tadej Čoroli iz Zavarovalnice Triglav pa je podvomil v smiselnost obdavčitve mesečne rente. Davčna obravnava teh premij naj se poenoti z življenjskimi zavarovanji oz. naj se dodatnih starostnih pokojnin ne obdavči, je predlagal. V nasprotnem primeru bomo namreč dosegli, da se ljudje ne bodo odločali za varčevanje v drugem stebru. Kot primer je prikazal izračun, po katerem mora moški prejemati rento kar 28 let po upokojitvi, torej do 93. leta starosti, da bi povrnil vplačana sredstva, ob čemer stopnja inflacije niti ni upoštevana. Za ženske je ta doba še daljša, namreč 33 let.