Okrepljen zunanji nadzor je po njegovem mnenju lahko le izjema in ne pravilo in bi bil primeren le takrat, ko bi posamezna država članica ogrozila stabilnost monetarne unije. Države članice bi morale tako ostati pristojne in odgovorne za svoje javne finance.
Na vprašanje, ali je do sedanjih težav nekaterih držav članic prišlo ravno zaradi pomanjkanja nadzora, je Senjur odgovoril, da so problemi, s katerimi se države srečujejo, izjema. Enak je bil tudi odgovor na vprašanje, ali bi države članice sploh uredile lastne finance v roku, če ne bi bilo zunanjega pritiska. "Primer Grčije je izjema. Poglejmo denimo Nemčijo, ki je sposobna urediti javnofinančne težave, in podobno je tudi s Slovenijo, ki doslej težav na tem področju ni imela," je ocenil. Poudaril je še, da je Slovenija sama ustanovila fiskalni svet, ne da bi EU to zahtevala, kar kaže na odgovornost države.
Senjur sicer priznava, da je bila EU slabo pripravljena na krizo in da bi morala oblikovati interventne mehanizme in instrumente za posebne krizne primere držav, vendar kljub temu poudarja, da bi morale notranje neodvisne institucije imeti večjo vlogo. Kot je znano, je evropska komisija predlagala tudi razširitev nadzora na makroekonomske politike. Finančni ministri Unije bi tako obravnavali nacionalne proračune, preden bi o njih odločali parlamenti članic.
