"Pričakujem, da se bo to sodelovanje še razširilo; ne samo na NLB in Triglav, možno je tudi širše," je ob robu zasedanja skupščine Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki poteka v petek in danes v Zagrebu, dejal minister in ob tem omenil še zavarovalnico Slovenica in NKBM, ki je napovedala širitev v Jugovzhodno Evropo. Kot je pojasnil, je to zelo pomembna pomoč za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva in njegovo izvozno ekspanzijo.

Dokapitalizacija EBRD po njegovih besedah pomeni, da bo lahko še bolj intenzivno delovala v regiji, pri tem pa je pomembno, da podpira tisti del slovenskega finančnega sektorja, ki v regiji širi svojo dejavnost. "Tu so naša pričakovanja velika," je poudaril in dodal, da s tem EBRD pomaga tudi gospodarstvu v regiji.

V EBRD so pred časom napovedali, da naj bi se z iztekom letošnjega leta umaknili iz Slovenije, sedaj pa so naznanili, da bodo v državi ostali do leta 2013. "Načrt EBRD je ostati v Sloveniji in podpirati različne razvojne projekte prestrukturiranja," je povzel Križanič in pojasnil, da je to povezano s finančno krizo in z možnostjo, da ta banka pospešuje razvoj in poglablja svoje aktivnosti.

Medtem ko so pogovori o vstopu v NLB in v Triglav po njegovih besedah blizu zaključka, o drugih projektih Križanič ni želel govoriti. Na bilateralnem pogovoru s predsednikom EBRD Thomasom Mirowom sta, kot je povedal Križanič, govorila tudi o drugih aktualnih projektih, med njimi o možni investiciji EBRD v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj.

"Podpiramo vso investicijsko aktivnost, ki jo EBRD izvaja v Sloveniji glede na lastno presojo kakovosti investicij in smo hvaležni za pomoč, ki jo namerava v kratkem nuditi našim finančnim institucijam v JV Evropi," je še dejal minister in ocenil, da bo to razbremenilo tudi zahteve po dokapitalizaciji teh družb, ki deloma izvirajo iz padcev na teh trgih.

Po Križaničevih navedbah se je EBRD na 19. letni skupščini zelo izkazal, saj je odbor guvernerjev, ki ga sestavljajo finančni ministri držav članic, podprl povečanje likvidnosti banke. Kapital banke se bo začasno povečal za 10 milijard evrov na 30 milijard evrov. Vplačilo v višini milijarde evrov bodo izvedli iz rezerv banke, preostala sredstva pa bodo na voljo na vpoklic.

EBRD za ohranjanje povečanega obsega poslovanja na srednji rok potrebuje dodaten kapital. Ta bo v letih 2010 do 2012 omogočal letne investicije v višini devet milijard evrov, v nadaljnjih treh letih pa po 8,5 milijarde evrov letno. EBRD je lani beležil rekordno višino investicij. Ta je dosegla osem milijard evrov.

Strategijo za Slovenijo bo odbor direktorjev EBRD obravnaval 20. julija. EBRD namerava na področju industrije, trgovine in kmetijstva podpirati nadaljnji umik države iz gospodarstva in prispevati k boljšemu upravljanju podjetij. Na področju finančnega sektorja izpostavlja podporo bankam za financiranje malih in srednjih podjetij, pripravljena pa je sodelovati pri privatizaciji, konsolidaciji in prestrukturiranju. Podpirala pa bo tudi vključevanje privatnega sektorja pri razvoju infrastrukture, energetike in okolja.

EBRD je že bila petodstotna lastnica NLB, a je svoj delež v NLB julija 2008 prodala družbi Poteza Naložbe.

EBRD Sloveniji za letos napoveduje 1,3-odstotno rast

EBRD v svoji najnovejši napovedi Sloveniji za letos napoveduje 1,3-odstotno gospodarsko rast, v prihodnjem letu pa 2,2-odstotno. Regija, ki zajema države od Srednje Evrope do Srednje Azije, bo letos v povprečju zabeležila 3,7-odstotno rast, prihodnje leto pa štiriodstotno, navajajo analitiki EBRD v najnovejšem poročilu o gospodarskih gibanjih.

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je še januarja Sloveniji za letos napovedovala 1,9-odstotno rast. Napoved so analitiki EBRD znižali, saj so ocenili, da rast upočasnjuje neizvajanje reform v finančnem sektorju in prevelik vpliv države na gospodarstvo. Ob tem navajajo, da je Slovenija lani beležila zmanjšanje obsega bruto domačega proizvoda (BDP) za 7,8 odstotka in bo slovensko gospodarstvo postopoma znova beležilo stopnje rasti.

Napoved za regijo za letos so popravili s 3,3 odstotka na 3,7 odstotka. Kljub temu EBRD okrevanje v regiji ocenjuje kot negotovo in počasno. K temu prispeva velika spremenljivost v Zahodni Evropi, posebej v JV Evropi. Posledice krize se bodo še vedno odražale v obsegu slabih posojil in brezposelnosti, ki zavirata kreditno rast in povečevanje domače potrošnje.

Ob tem se je tveganje na domačem trgu znižalo, na tujih pa močno povečalo. Kriza je poglobila javnofinančne primanjkljaje držav, zaradi česar se je pokazala potreba po fiskalni konsolidaciji. Grška kriza se doslej ni razširila na regijo, predstavlja pa nevarnost za države JV Evrope, v katerih so grške banke močno navzoče.

Revizija januarske napovedi gospodarske rasti - EBRD napovedi objavi trikrat letno - je pokazala, da se stanje v nekaterih državah, kot so Rusija, Turčija, Poljska, Madžarska in Ukrajina, izboljšuje. Analitiki EBRD pa so navzdol popravili ocene za rast romunskega in bolgarskega gospodarstva. Države v regiji, v kateri deluje EBRD, bodo sicer beležile različne stopnje gospodarske rasti.

Države Srednje Evrope in Baltske države bodo letos v povprečju rasle po 1,8-odstotni stopnji (januarja so napovedovali 1,4-odstotno stopnjo), prihodnje leto pa po triodstotni. Povprečje močno izboljšuje Poljska, medtem ko sta se Litva in Latvija komaj izvili iz recesije.

Države Jugovzhodne Evrope bodo rasle bolj počasi. Letos v povprečju za 0,3 odstotka, čeprav jim je EBRD januarja napovedoval 1,2-odstotno rast. Prihodnje leto pa naj bi se okrepila na 2,9 odstotka. Grška kriza bi se lahko razširila v tiste, ki so na področju trgovine, investicij in financ močno povezane s to državo. Rast bo negativna oz. ničodstotna v Romuniji in v Bolgariji.

Države Vzhodne Evrope in Kavkaz bodo rasle hitreje. Letos po 4,5-odstotno stopnji, prihodnje leto po 4,2-odstotni. Ukrajina naj bi letos rasla po štiriodstotni stopnji, medtem ko so ji januarja napovedovali triodstotno rast.

V Rusiji bo rast 4,4-odstotna. Lani je zabeležila padec BDP za 7,9 odstotka, januarja pa so ji za letos napovedali rast v višini 3,9 odstotka. Turčija bo letos beležila 5,9-odstotno rast, prihodnje leto štiriodstotno.

Države Srednje Azije pa bodo po napovedih EBRD letos dosegle 3,7-odstotno stopnjo rasti, prihodnje leto pa štiriodstotno. Napoved so analitiki popravili nekoliko navzdol.