Pred telefonskim pogovorom Obame in Medvedjeva, ki sta se strinjala, da bosta pogajalcem naročila naj pospešijo delo, se je oglasil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Povedal je, da so odnosi med ZDA in Rusijo boljši, glede sankcij proti Iranu pa je Washingtonu poslal odločno sporočilo, da morebitne enostranske sankcije ZDA ne pridejo v poštev pod nobenimi okoliščinami.

Turčija in Brazilija sta članici Varnostnega sveta ZN, ki v tej fazi nista vključeni v pogajanja o sankcijah, saj ta potekajo v okviru petih stalnih članic (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija) ter Nemčije. Vendar pa Turčija in Brazilija vodita svoja prizadevanja za kompromis, s katerim bi se izognili sankcijam, za kar pa je po mnenju ZDA prepozno.

Clintonova je po telefonu poklicala turškega zunanjega ministra Ahmeta Davutogluja in mu povedala, da ju Iran izkorišča za zavlačevanje. Po besedah tiskovnega predstavnika State Departmenta Phillipa Crowleyja je Clintonova med drugim dejala, da Iran ni resen glede mednarodnih zahtev, da dokaže miroljubnost jedrskega programa.

Edini način za izognitev sankcijam bi bil sprejem predloga, po katerem bi Iran ustavil bogatenje urana, dobil nizko obogateno jedrsko gorivo iz tujine ter odprl vrata inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Clintonova naj bi isto sporočilo kmalu poslala tudi v Brazilijo.

Turški predsednik Abdulah Gül in brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva bosta konec tedna obiskala Iran in ZDA upajo, da bosta predala jasno sporočilo Iranu, da se bo pritisk povečal, če ne opustijo bogatenja urana in se začnejo resno pogajati o jedrskem programu. To je novinarjem na sedežu ZN povedala ameriška veleposlanica Susan Rice, ki je dodala, da turška in brazilska prizadevanja ne ovirajo napredka v pogajanjih šestih držav glede sankcij.

Crowley je v Washingtonu dejal, da pričakujejo resolucijo v naslednjih tednih, v New Yorku pa se omenja konec maja. Gre za že četrti krog sankcij proti Iranu, ki se zaradi njih
preveč ne obremenjuje. V pripravi naj bi bila zaostritev prepovedi trgovine z orožjem, ukrepi proti investicijam v iranski energetski sektor ter zaplemba sumljivih pošiljk v Iran na morju.