"Te okužbe znamo dobro diagnosticirati, dokaj dobro zdraviti, a so virusni hepatitisi še vedno pomemben vzrok obolevnosti in smrtnosti prebivalstva v nerazvitih in razvitih državah. To je zato, ker zaradi neznanja večina okužb ni odkrita ali pa se ljudje javijo prepozno," je povedala prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., iz Klinike za infekcijske bolezni UKC Ljubljana.

Največ težav povzročata hepatitisa B in C

Izmed hepatitisov od A do E največ težav povzročata hepatitisa B in C: vsak 12. zemljan je namreč okužen z enim od teh dveh virusov. Pomemben je tudi podatek, da v Evropi vsako leto umre dvakrat več ljudi zaradi virusa hepatitisa C kot pa zaradi aidsa, je povedala. Virusi hepatitisa povzročajo vnetje jeter, med seboj pa se razlikujejo po načinu prenosa, ali povzročajo tudi kronično okužbo in ali se je zoper njih mogoče cepiti. Pri nas so pomembni predvsem virusi hepatitisa A, B in C.

Okužba z virusom hepatitisa A (HAV) se širi predvsem na tropskih in subtropskih območjih sveta in jo v Slovenijo večinoma prinesejo potniki s teh območij. HAV se prenaša z okuženo vodo, hrano, pa tudi med moškimi, ki imajo istospolne odnose. Virusa hepatitisa B in C se prenašata podobno kot virus HIV, z okuženo krvjo, preko nezaščitenih spolnih stikov z okuženo osebo in z okužene matere na novorojenega otroka. Pri nas se HBV prenaša predvsem z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženo osebo, HCV pa z okuženo krvjo, zato so tej okužbi izpostavljeni predvsem uživalci drog, ki izmenjujejo pribor za uživanje drog, ljudje pri nestrokovno opravljeni tetovaži, pisingu in akupunkturi.

Tveganje, da se okužite z virusi hepatitisa pri nezaščitenih spolnih odnosih, je zelo visoko: tako znaša tveganje, da se okužite pri spolnem odnosu z osebo, okuženo z HBV, kar 30 do 40 odstotkov, kar je podobno tveganju za prenos okužbe s klamidijo in skoraj tako veliko kot tveganje za prenos gonoreje. Za primerjavo: tveganje za okužbo s HIV pri nezaščitenem spolnem odnosu z okuženo osebo je 0,3 odstotka.

Na novo okuženi se okužbe ali ne zaveda ali pa akutno zboli: znaki hepatitisa so rumena koža in sluznice, povečana jetra, driska... Če bolezen poteka v hudi obliki, lahko obolelemu odpovejo jetra in mu lahko reši življenje samo presaditev jeter. Okužba z virusoma hepatitisa B in C lahko vodi v kronično okužbo. Pri nekaterih bolnikih s kroničnim vnetjem jeter zaradi okužbe s hepatitisom se po več desetletjih razvije ciroza jeter, lahko pa tudi rak na jetrih.

Zdravljenje je učinkovito

Če okužbo s hepatitisom B ali C odkrijejo, bolnika zdravijo s protivirusnimi zdravili. Zdravljenje HCV je eno najbolj učinkovitih zdravljenj virusnih okužb, nekoliko manj učinkovito pa je zdravljenje HBV, je povedala zdravnica. Zdravljenje bo v prihodnje verjetno še učinkovitejše, saj bodo znali bolje odbrati bolnike, ki jim zdravila lahko koristijo. "Pred nedavnim so ugotovili, da na odziv na zdravljenje verjetno vpliva genetska zasnova. To je prvi primer imunogenetske povezave z kakim virusnim obolenjem. Gre za podoben princip kot na primer pri raku dojke, kjer se nekatere vrste raka bolje odzivajo na določeno vrsto zdravljenja," je povedala Matičičeva.

V Sloveniji ocenjujejo, da je z virusom hepatitisa C v splošni populaciji okuženih manj kot 0,5 odstotka ljudi. V skupinah z večjim tveganjem za okužbo je okuženih več; tako so leta 2006 v raziskavi med odvisniki od drog, ki se zdravijo v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti, ugotovili, da je bilo z HCV okuženih 30 odstotkov odvisnikov. V štirih akcijah anonimnega testiranja na okužbo s hepatitisom, ki so jih na Infekcijski kliniki izvajali od leta 2007, je bilo med testiranimi, ki niso uživali drog, okuženih 0,9 odstotka, med uživalci drog pa kar 25 odstotkov. Vendar nam je v Sloveniji s preventivnimi akcijam in dostopom do čistega pribora za injiciranje drog število okuženih med uživalci drog uspelo zelo znižati, saj je bilo v 90. letih prejšnjega stoletja s HCV okuženih kar od 40 do 60 odstotkov odvisnikov.

Pri zmanjševanju posledic okužbe z virusi hepatitisa sta pomembna predvsem zgodnje odkrivanje okužb in čimprejšnje zdravljenje, pri neokuženih pa preventiva. Proti virusu hepatitisa A in B je na voljo cepljenje, ne pa tudi proti virusu hepatitisa C, saj je ta podobno kot virus HIV zelo genetsko variabilen.

Dileme ob cepljenju proti hepatitisu B

Leta 1998 smo v Sloveniji na priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) cepljenje proti hepatitisu B vpeljali v obvezni program cepljenja ob vstopu otrok v osnovno šolo. V zadnjem času smo med starši opazili precejšnje nasprotovanje temu cepljenju, saj ga ti povezujejo z nekaterimi zdravstvenimi zapleti, na primer z virusnim vnetjem kolkov, ki naj bi se pri otrocih pojavili po cepljenju.

Ob rob tem pomislekom je Matičičeva pojasnila, da je SZO cepljenje državam priporočila leta 1992, potem ko so v nekaterih državah, kjer so cepljenje že uvedli, ugotovili, da so imeli manj raka na jetrih in kroničnega hepatitisa. Že ob uvedbi cepljenja je bilo veliko nasprotovanja zaradi domnevnih stranskih učinkov. Zato je SZO imenovala komisijo, da preuči, kako je s tem; ta je leta 2002 dala mnenje, da nevrološki in drugi zdravstveni zapleti, ki so jih opazili ob cepljenju, sovpadajo zgolj naključno. "Nobenih trdnih dokazov ni, da so zdravstveni zapleti in cepljenje proti hepatitisu B povezani. A vsako cepljenje prinaša določeno tveganje in stranske učinke," je povedala Matičičeva in dodala, da je cepivo, s katerim cepijo otroke, rekombinantno in popolnoma varno.

Proti hepatitisu B se je treba cepiti v treh odmerkih. Če se posameznik odzove na cepljenje (to ugotovijo, če se v krvi pojavijo protitelesa na HBV), se v 90 do 95 odstotkih razvije odpornost na okužbo, ki traja vse življenje. Poživitveni odmerek cepiva priporočajo ob kritičnih dogodkih, ko bi se posameznik lahko okužil. Matičičeva tudi svetuje, da se pred cepljenjem proti HBV najprej testiramo, ali smo morebiti že okuženi, saj v tem primeru cepljenje ni učinkovito in smo lahko tihi prenašalci okužbe.