BP si na vse kriplje prizadeva zajeziti uhajanje ogromnih količin nafte iz podvodne vrtine, vendar so se vsi dosedanji poskusi izjalovili. Dnevno naj bi v morje izteklo za okoli 5000 sodčkov surove nafte, včeraj pa so sporočili iz podjetja, pa so doslej za čiščenje in odpravo posledic iztekanja zapravili že 350 milijonov dolarjev. Hayward je povedal, da se podjetje pri iskanju rešitev sooča z mnogimi neznankami. Prvi poskus uporabe podvodnega pokrova, ki naj bi prekril vrtino in zadržal izteklo nafto blizu morske gladine, kjer bi jo nato izčrpali na ladje, je spodletel, ko se je pripravljena struktura zamašila.

Zdaj bodo odgovorni v globino spustili manjši, okoli poldrugi meter visok zbiralnik, ki bi lahko začel služiti svojemu namenu do konca tega tedna, je pojasnil Kent Wells, eden od podpredsednikov v podjetju. Sicer pa pristojne službe skušajo ustaviti iztekanje na vse mogoče načine, od spuščanja posebnih kemikalij, ki naj bi nafto razpršile, do vrtanja razbremenilne vrtine, ki pa bo trajalo še vsaj tri mesece. Eden od načrtov predvideva tudi, da bi vrtino zamašili in nato zacementirali.

Včeraj so se sicer začela zaslišanja, ki naj bi pomagala razjasniti, kdo je odgovoren za nesrečo, vsi vpleteni pa se medsebojno obtožujejo. V podjetju BP so prepričani, da ni deloval sistem podjetja Transocean, ki je bilo lastnik ploščadi za preprečevanje izlitja, medtem pa direktor tega podjetja Steven Newman krivdo prelaga na pleča podjetja BP kot najemnika ploščadi in na podjetje Halliburton, ki je bilo odgovorno za cementno zaščito vrtine. V slednjem se branijo, da so imeli zaradi veljavnih pogodb s podjetjem BP povsem zvezane roke.

Naftni madež v Mehiškem zalivu naj bi v tem tednu po napovedih meteorologov vetrovi usmerili proti zahodu. Vreme je včeraj preprečilo poskuse reševalcev, da bi razlito nafto zažgali ali posnemali z morske gladine. Ameriški senator David Vitter medtem opozarja, da v ameriški zvezni državi Louisiana, ki je zaradi izlitja med najbolj ogroženimi, ni na voljo dovolj zaščitnih pregrad, ki bi madežu preprečile, da doseže obalo. Obalna straža naj bi namreč Louisiani namenila precej manj zaščitnih sredstev kot Alabami in Misisipiju, po njegovih besedah pa so oblasti že zahtevale več pregrad. "Obstajajo ogromna nesorazmerja, ki jih je treba odpraviti," opozarja Vitter.