Vlada ni upoštevala amandmaja k predlogu Zakona o malem delu, ki ga je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) pretekli teden že posredovala, kot je bilo dogovorjeno. Zahteva študentov je, da se iz omenjenega zakona umakne študente in dijake. Ker tudi na današnjem sestanku s predsednikom Vlade RS ni prišlo do dogovora in Vlada ne namerava študentov in dijakov izključiti iz predloga zakona, so študenti napovedali demonstracije.

Katja Šoba, predsednica ŠOS: "Predsednik Vlade RS je sicer obljubljal dodaten čas za lepotne popravke Zakona o malem delu, vendar lepotni popravki niso dovolj, saj to ne pomeni urejanje celostnega socialnega položaj študentov v posebnem zakonu. Ravno zato, ker mislimo, da se situacija za študente ne bo izboljšala, bodo 19. maja študentske demonstracije. Očitno je potrebna ulica, da nas vlada tudi vidi!"

Sporazuma o malem delu še ni: Pahor napovedal konferenco o statusu študentov, ŠOS pa demonstracije

Premier Borut Pahor in predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) se tudi po današnjem srečanju niso dokončno sporazumeli glede zakona o malem delu. Pahor je zato dejal, da si bodo vzeli še 50 dni časa in nato organizirali konferenco o položaju študentov. Predsednica ŠOS Katja Šoba pa je napovedala študentske demonstracije.

Napovedana konferenca naj bi se po besedah Pahorja med drugim nanašala na vprašanja, kaj prinaša status študenta glede možnosti bivanja, zaposlovanja, štipendiranja in tega, da dobi najboljšo mogočo izobrazbo. Zakon o malem delu bo v tem času šel na vlado, vendar še "ne čez vlado".

Po besedah premiera je treba to področje urediti tako, da se določijo jasne omejitve za dijake in študente. Te med drugim vsebujejo letno kvoto 720 ur dela in omejitev zaslužka, da bi lahko posameznik naloge dela prilagodil svojim študentskim obveznostim. Dijaki in študenti imajo namreč prvi in glavni cilj, da čim prej in čim bolje končajo šolske programe, je poudaril.

Pahor je sicer dejal, da se zaveda, da je študentsko delo socialni korektiv. Vendar pa si premier "ne more zamišljati slabše države", v kateri bi morali študentje delati zato, da lahko doštudirajo. Pogoji za to bi moral po njegovem mnenju biti njihovi talenti, znanje in pridnost.

Minister za delo Ivan Svetlik je temu dodal, da zakon ureja vrsto pravic, ki jih imajo na podlagi dela lahko tudi študenti. Omenil je tudi, da so v zakonu o upravičenosti iz javnih sredstev uredili državne štipendije tako, da lahko nekdo iz najnižjega socioekonomskega razreda prejme štipendijo v osnovni višini 190 evrov, z vsemi dodatki pa do 400 evrov. Te štipendije bodo po besedah Svetlika na voljo s 1. januarjem 2011. Z malim delom lahko nato študent še dodatno zasluži, je pojasnil.

Kot je še poudaril, predstavniki študentov na konkretne predloge v zakonu doslej niso podali nobenih konkretnih pripomb, razen te, da ne želijo biti vključeni v zakon o malem delu.