Ob tem pa število odpovedanih letov še kar narašča in je že preseglo 95.000, saj premikajoči se oblak prahu še naprej botruje odpovedi nekaj tisoč letov dnevno. Pri letalskih družbah zato ugotavljajo, da bo potrebnih nekaj tednov za prevoz potnikov na želene destinacije, nekaj deset tisoč jih je namreč zaradi odpovedi letov obtičalo po različnih koncih sveta. Sicer pa je včeraj vzletelo približno 21.000 letal, odpovedana pa je bila približno četrtina letov. Poleg tega strokovnjaki napovedujejo motnje vsaj še za danes in jutri, konec tedna pa naj bi se položaj normaliziral.
Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) je sicer prejšnji mesec objavilo napoved o poslovanju svetovnih letalskih družb, ki naj bi letos ustvarile skupno izgubo v višini dveh milijard evrov, a bodo nastali stroški zaradi vulkanskega pepela izgubo drastično povečali. Nekateri analitiki se celo bojijo, da bi skupna izguba letalskih družb lahko dosegla višino lanske, ko je ta znašala nekaj več kot sedem milijard evrov. Zato bo dejstvo, da so družbe ob zmanjšani porabi goriva skupno prihranile okoli sto milijonov evrov na dan, pričaralo nasmeške na obraz le redkim.
Izbruh pa ne vpliva samo na letalsko industrijo, pač pa tudi na druge sektorje gospodarstva. Eden bolj prizadetih je turizem, tako naj bi izpad prihodkov španskega turizma znašal celo 252 milijonov evrov. Vpliv oblaka prahu pa je močno udaril tudi na dele dobavne verige, kar bi lahko upočasnilo okrevanje svetovnega gospodarstva, tako naj bi tedenska blokada zračnega prostora stala Veliko Britanijo nekje med 0,025 in 0,05 odstotka letnega BDP.
Na to, kakšen obseg stroškov je in bo povzročil islandski vulkan, pa bo treba še nekoliko počakati, saj se na eni strani podatki še zbirajo, na drugi pa se bruhanje še ni povsem umirilo. Spomnimo, da je ob zadnjem izbruhu leta 1821 vulkan Eyjafjallajökull bruhal več kot leto in pol.
jan.bratanic@dnevnik.si
