Preiskovalna komisija naj bi sicer odgovorila na vprašanje, po čigavem naročilu in po kakšni metodologiji sta bili izvedeni štetji izbrisanih leta 2002 in lani. Ob prvem štetju leta 2002, ko je bil notranji minister Rado Bohinc, je bilo namreč število izbrisanih 18.305, ob lanskem štetju, v času mandata ministrice Katarine Kresal, pa 25.701.

Notranja ministrica Katarina Kresal je sredi marca pred preiskovalno komisijo pojasnila, da v času njenega mandata nihče ni naročil ponovnega štetja, a so strokovne službe ministrstva, ki so želele pripraviti bolj strukturiran pregled, ugotovile, da dotedanja številka ne ustreza dejanskemu stanju.

Strokovne službe so tako prišle do številke 25.701, kar so utemeljile z razlago, da je do spremembe verjetno prišlo zaradi spremembe informacijske sistema, spremembe upravljavca datotek ter prehoda z ročnega vodenja evidenc na elektronsko, je pojasnila ministrica, ki ne dvomi, da je ta številka prava.

Prav zaradi slednjega bo danes komisija zaslišala omenjene zaposlene na ministrstvu za notranje zadeve.

Pred parlamentarno komisijo je sicer pričal že tudi nekdanji minister Bohinc, ki je članom komisije pojasnil, da je po njegovem mnenju razlika v primerjavi s številom, ki velja danes, le posledica drugačnega metodološkega pristopa.

Državni zbor je 19. marca na ustavno sodišče posredoval zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ, ki ureja položaj izbrisanih. Ustavno sodišče ima sicer za odločitev čas do 18. aprila, a je zahteva uvrščena na predlog dnevnega reda četrtkove seje sodišča. Od te odločitve ustavnega sodišča bo tako odvisno, ali bodo o usodi omenjenega zakona odločali državljani na referendumu.

Kot je znano, so poslanci SDS in SNS vložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, s katero naj bi država po 18 letih celovito uredila položaj izbrisanih. Koalicijski poslanci pa so nato vložili predlog, naj državni zbor zahtevo pošlje v presojo ustavnemu sodišču. Prepričani so, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona ali njegovo zavrnitvijo na referendumu lahko nastale protiustavne posledice, saj zakon sledi odločbi ustavnega sodišča.

Večina poslank in poslancev je nato 18. marca sklenila, da zahtevo posreduje v presojo ustavnemu sodišču. Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da bi z odložitvijo uveljavitve zakona nastale protiustavne posledice, referenduma o izbrisanih ne bo, v nasprotnem primeru pa ga bo moral DZ razpisati.