"Servisi smo vključeni v zakon o malem delu pod pogoji, pod katerimi sploh ne bomo mogli obstajati, kar pomeni, da se sistem ne bo obdržal," meni Mitja Vilar iz študentskega servisa Študent.
Zakon tako pomeni ukinitev kakršnih koli agencij za posredovanje začasnega dela oziroma študentskih servisov, so prepričani njihovi predstavniki. Država torej ne ukinja le študentskega dela, pač pa celotne dejavnosti, ki se s tem ukvarja, menijo.
Predlagani zakon namreč predvideva nepridobitno dejavnost študentskih servisov in ne več tržne, kot je sedaj, saj jim zmanjšuje priznane stroške kar za 67 odstotkov in omejuje provizije s 4,5 odstotka na 1,5 odstotka. Torej bi jim odvzeli dve tretjini sredstev. "Posredovanje del bo zato postalo za nas popolnoma nezanimivo," meni Sebastjan Česnik, predsednik interesnega združenja agencij za posredovanje začasnih del, ki se zavzema za to, da se iz zakona o malem delu študentsko delo umakne in ureja v posebnem zakonu.
Čeprav z zmanjšanjem priznanih stroškov študentskim servisom država tudi manjša obseg dela, ki bi ga opravljali le-ti, ter določene naloge prenaša na podjetja, pa to problemov ne rešuje, ampak situacijo le dodatno zakomplicira, je prepričan Anže Hiržl iz Združenja delodajalcev Slovenije.
Kljub dodatnemu delu v podjetjih zakon omejuje število "malih delavcev", potencialnih dodatnih kadrov za dodatno delo. Po novem bi lahko podjetja zaposlila le 30 odstotkov "malih delavcev" glede na število zaposlenih. V 93 odstotkov primerov slovenskih podjetij to pomeni natanko dva nova delavca, pravi Hiržl.
Matjaž Berčon, direktor podjetja Turizem Kras, pa ob tem izpostavlja še težavo "sezonskih podjetij", kakršno je Turizem Kras. "Naša realizacija v januarju in februarju je takšna kot dober avgustovski dan. Zato poleti potrojimo število delavcev, seveda študentov. Omejitve novega zakona nas tako postavljajo v nemogoč položaj," je povedal.
Država kot eno izmed glavnih slabosti obstoječega sistema izpostavlja zlorabe napotnic, toda Česnik je prepričan, da se zlorabe tudi po vpeljavi novega načina ne bodo nehale. "Delodajalci bodo kadre zaposlovali na podlagi avtorske pogodbe, popoldanskega s. p. in v veliki meri zaposlovanja na črno, študentje pa bodo delali prek svojih napotnic ter napotnic svojih babic in dedkov."
