ECB je namreč za zavarovanje likvidnosti lani začela sprejemati zavarovanje z najnižjo bonitetno oceno BBB-, vendar je že takrat zatrjevala, da se bo leta 2011 pravilo spremenilo na raven pred izbruhom krize, to je na najnižjo bonitetno oceno A-. S tem bi grške banke ostale brez dostopa do tega ključnega vira likvidnosti, saj so bonitetne agencije Grčiji že znižale rating na BBB, pričakovano pa je še nadaljnje znižanje. Pribitek na vsa zavarovanja z oceno med BBB- in BBB+ je doslej znašal pet odstotnih točk na obrestno mero pri refinanciranju, sedaj pa se bodo pribitki razlikovali glede na likvidnost, ročnost in kvaliteto vrednostnih papirjev.

Na spremenjena pravila medtem leti mnogo kritik, saj analitiki ocenjujejo, da bodo stroški grških bank pri zamenjavi grških obveznic za sredstva ECB sedaj višji, saj imajo nižje bonitetne ocene. Kritike letijo tudi na samega predsednika ECB, saj se je politika ECB v zadnjem času precej spremenila. Trichet je namreč še januarja letos dejal, da območje evra ne bo pomagalo Grčiji, obenem pa zatrjeval, da ECB za nikogar ne bo spremenila pravil. Dober mesec kasneje je nato na vrhu EU podpisal akt o pomoči Grčiji, sedaj pa je spremenil tudi sama pravila ECB. Trichet je tako tarča namigov, da je ECB, ki bi morala biti neodvisna institucija, pod pritiski posameznih držav članic, kar pa ostro zavrača.

"Zavedati se moramo, da si delimo enako usodo. Dejanja vlad posameznih držav članic vplivajo na celotno območje evra. Smo na isti ladji, zato je ključno, da vlade sprejmejo odgovornost in izvedejo napovedane ukrepe," je dejal na včerajšnji novinarski konferenci, ki so jo zaznamovala vprašanja o Grčiji. Zavrnil je možnost, da bi Grčija objavila nezmožnost plačevanja svojih dolgov, razkril pa je, da so se na zasedanju pogovarjali o ustanovitvi evropskega monetarnega sklada, saj se mu ideja zdi pametna in bi jo bilo treba preučiti. "Ustanovitev sklada bi verjetno izboljšala odziv območja evra kot celote na morebitno novo finančno-gospodarsko krizo," je še dejal.

Svet ECB včeraj sicer ni postregel s presenečenji glede svoje ključne obrestne mere, ki je že od lanskega maja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Po pričakovanjih analitikov pa bo na tej ravni ostala vse do konca letošnjega leta. Svet ECB prav tako ni spremenil obrestne mere za mejno posojanje ter za deponiranje presežne likvidnosti.