Po pričakovanjih večine poznavalcev naj bi cena denarja na rekordno nizki ravni ostala še kar nekaj časa, po vsej verjetnosti celo večji del letošnjega leta.

Kljub občutnemu dvigu inflacije v evrskem območju v marcu ta še naprej ostaja občutno pod srednjeročnim ciljem ECB, ki si želi inflacije blizu, vendar nekoliko pod dvema odstotkoma. V teh okvirih naj bi ostala tudi v relevantnem srednjeročnem obdobju, pri čemer pa največje tveganje prihaja s strani gibanja cen energentov.

V prid ohranitvi nizke cene denarja govori tudi dejstvo, da gospodarstvo območja evra po krizi kljub vse več pozitivnim znakom okreva počasi in negotovo in da se skoraj vse države evrskega območja soočajo z javnofinančnimi težavami, ki ga morajo v prihodnjih letih z ustreznimi ukrepi odpraviti ter pri tem ne škoditi okrevanju gospodarstva.

Bo pa najverjetneje visoko na dnevnem redu seje osrednjega organa denarne politike območja evra vprašanje grške javnofinančne krize.

Ker mora Grčija v letošnjem letu refinancirati velik del javnega dolga, so se finančni trgi zbali, da se zna država zaradi zelo visokih obrestnih mer, ki jih plačuje na državne obveznice, znajti v dolžniški krizi. Ker je takšen položaj ogrožal tudi stabilnost evra, so voditelji držav evrskega območja na nedavnem vrhu EU vendarle potrdili mehanizem finančne pomoči državam z evrom, ki se znajdejo v resni dolžniški krizi.

Ta instrument v skrajni sili in ob predpogoju korenitih ukrepov javnofinančne konsolidacije predvideva kombinacijo dvostranskih posojil partneric v območju evra in sredstev IMF, pri čemer naj bi bil poudarek na prvih.

Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je ves čas izražal dvom glede vključenosti IMF v pomoč Grčiji, saj naj bi bil to znak šibkosti območja evra pri reševanju lastnih težav in dodaten slab signal za skupno evropsko valuto. Po koncu omenjenega vrha EU je nato vendarle izrazil "izjemno veselje", da so voditelji našli izvedljivo rešitev, ki obenem ohranja odgovornost članic evrskega območja za stabilnost skupne valute.

Prav tako je večkrat ponovil, da na podlagi tega dogovora in varčevalnih ukrepov ter javnofinančnih reform, ki jih je sprejela Grčija, ocenjuje, da bodo finančni trgi te signale prepoznali in Grčiji omogočili zadolževanje po nižjih obrestnih merah.

Vendar pa se to ni zgodilo in Grčija mora še vedno plačevati zelo visoke obrestne mere, prav tako pa so se ta teden pojavila ugibanja, da si želijo Atene izpogajati še močnejšo vlogo držav z evrom pri morebitni pomoči, zaradi česar je evro dodatno izgubil na vrednosti. Trichet se bo tako najverjetneje moral na zadnji razvoj dogodkov odzvati.

Trichet bo na novinarski konferenci po seji Sveta ECB tudi podrobneje predstavil nedavno odločitev Sveta, da tudi v prihodnjem letu ohrani boniteto BBB- na državne obveznice kot najnižjo dovoljeno boniteto za zavarovanje v okviru operacij refinanciranja ECB. Podaljšanje tega kriznega ukrepa je ključno za normalno refinanciranje grških bank.