Zakonodajna služba je vladi pot na ustavno sodišče odsvetovala; obstoječa ureditev po njenem mnenju namreč ni v neskladju z ustavo. Če pravosodno ministrstvo oziroma vlada meni, da zakon postopka razrešitve ne ureja ustrezno, pa lahko tožilski zakon popravita, še poudarja SVZ. Vlada odločitve, da gre zakon na ustavno sodišče, sicer ni sprejela enotno. Proti ustavni presoji sta se izrekla ministra Zares Gregor Golobič in Irma Pavlinič Krebs.

Pravosodni minister Aleš Zalar je včeraj po seji vlade dejal, da o odstopu ne razmišlja, saj je prepričan, da je v tem primeru kot minister storil vse, kar je lahko. "Še vedno menim, da so kršitve takšne narave, da zahtevajo presojo vlade o tem, ali so izpolnjeni pogoji za razrešitev generalne državne tožilke," je dejal.

Zalar pa ob tem vztraja, da bi vsakršen nadaljnji postopek lahko pripeljal do situacije, ki bi pomenila kršitev zakona. Tudi če se nekomu očita, da je kršil zakon in si zato zasluži razrešitev, po njegovem ni nobeno opravičilo za to, da se ga razreši po nezakonitem postopku. "Kot minister za pravosodje moram ves čas skrbeti za zakonitost," je še dodal.

Vlada bo, kot je pojasnil Zalar, ustavno sodišče zaprosila za tako imenovano interpretacijsko odločbo, s katero naj bi ustavno sodišče povedalo, katera razlaga zakona je pravilna. Tožilski zakon po besedah ministra namreč omogoča kar štiri različne poti, po katerih bi vlada lahko izpeljala postopek razrešitve. Po njegovem mnenju se postavlja vprašanje, ali v postopku razrešitve generalnega državnega tožilca sodelujejo organi tožilske samouprave, če da, v kateri fazi sodelujejo in kateri od organov sodeluje. Zdajšnje določbe tožilskega zakona, ki urejajo razrešitev prvega tožilca v državi, so zato po mnenju ministra v nasprotju z 2. členom ustave, ki govori o načelu pravne države in določa, da morajo biti predpisi jasni in predvidljivi.

Barbara Brezigar pa še vedno uživa zaupanje predsednika vlade Boruta Pahorja, še več, z ministrom Zalarjem se ne strinja v oceni, da je tožilka kršila ustavo in zakon. To, da ima Brezigarjeva svoje politično prepričanje, po njegovih besedah ni nobena skrivnost, ne sme pa vplivati na njene odločitve. "Zaenkrat nimam razloga, da bi dvomil, da so njena politična stališča vplivala na njeno delo," je dejal Pahor. Po njegovem sicer nihče ni popoln. "Kdo dela tudi napake in ne rečem, da jih generalna državna tožilka ne. Toda, ali so te take narave in take velikosti, da se vlada odloči za zamenjavo," se je vprašal premier. Poudaril je še, da tako Brezigarjeva kot Zalar ostajata na svojem položaju, od obeh pa pričakuje, da bosta izboljšala medsebojne odnose in s tem okrepila zaupanje ljudi v institucije pravne države.