Vse spremembe bodo uvedene postopoma od 1. januarja 2011 dalje, pri čemer bodo prehodna obdobja dovolj dolga, da bo breme modernizacije pokojninskega sistema čim bolj enakomerno porazdeljeno med vse generacije, je dejal minister.

Po danes predstavljenem predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki zajema prvo fazo sprememb in naj bi v veljavo stopil z letom 2011, moški dobi pravico do starostne pokojnine pri 65. letu starosti, ženska pa pri 63. letu, če dopolni najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Za zavarovanca, ki je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe, in za zavarovanko, ki je dopolnila najmanj 38 let pokojninske dobe, se zahtevana starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine postopno zvišuje na starost 65 oz. 63 let v obdobju od leta 2011 do 2016.

Pravico do predčasne pokojnine pa pridobi zavarovanec pri starosti 60 let, če je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe, zavarovanka pa, če je dopolnila najmanj 38 let pokojninske dobe.

Motivacija posameznikov za delovno aktivnost

Bonusi in malusi so po novem oblikovani tako, da skušajo čim bolj motivirati posameznike za podaljševanje delovne aktivnosti. V primeru, da ima oseba izpolnjene pogoje za predčasno upokojitev, a ostane delovno aktivna, se lahko moškemu do 65. leta oziroma ženski do 63. leta dodatno mesečno izplačuje še 20 odstotkov predčasne pokojnine ali pa se predčasna pokojnina trajno poveča za 0,3 odstotka za vsak mesec delovne aktivnosti.

Osebi, ki uveljavi predčasno pokojnino, pa se odmerjena pokojnina zmanjša za 0,3 odstotka za vsak mesec do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino.

Predlog uvaja nov mehanizem delne pokojnine, ki bo namenjena stimuliranju podaljševanja delovne aktivnosti in kasnejšega upokojevanja zavarovancev. Oseba, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v določenem obsegu.

Za izračun pokojninske osnove bodo namesto sedanjih 18 let upoštevali katerih koli zaporednih 34 let zavarovanja. Z namenom, da se višina pokojnin zaradi tega ne bi zniževala, pa uvajajo višji odmerni odstotek, je povedal direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu Peter Pogačar.

Pokojnine se bodo usklajevale po novem sistemu

Pokojnine naj bi se po predlogu usklajevale tako, da bi v 50 odstotkih upoštevali rast plač in v 50 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin. Uskladitev pokojnin se izvede enkrat letno in ne more biti nižja od ugotovljene rasti cen življenjskih potrebščin.

Posebno pozornost po ministrovih besedah namenjajo tistim, ki so z delom začeli pred dopolnjenim 20 letom, in tistim, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Ti se bodo lahko upokojevali pod blažjimi pogoji.

Po Svetlikovih besedah je modernizacija obstoječega pokojninskega sistema v Sloveniji nujna zaradi zagotavljanja finančne vzdržnosti sistema po letu 2020, saj bi se v nasprotnem primeru po letu 2020 pokojninska blagajna znašla v velikih težavah. Odhodki pokojninske blagajne naj bi na podlagi dolgoročnih projekcij leta 2020 znašali 11,2 odstotka bruto-domačega proizvoda (BDP), leta 2050 pa že 18,4 odstotka BDP, je opozoril.