V kabinetu premiera Boruta Pahorja in na zunanjem ministrstvu vesti danes za STA niso želeli komentirati, dokler ne bo znano mnenje. Na MZZ so ob tem poudarili, da ga bodo komentirali, ko bodo o njem uradno obveščeni. Dodali pa so, da izrek sodbe prihodnji teden pomeni, da ostaja konec lanskega leta izraženo pričakovanje, da bi arbitražno sodišče lahko začelo z delom do konca letošnjega leta.

Ustavni sodniki so danes odločili, da bodo mnenje ustno razglasili v torek, 23. marca, ob 11.00 uri v razpravni dvorani ustavnega sodišča. Predsednik sodišča Jože Tratnik bo prebral izrek mnenja, sodnik poročevalec v tej zadevi Ernest Petrič pa bo predstavil bistvene razloge za odločitev.

Ustavno sodišče je obravnavalo predlog vlade za presojo o tem, ali je točka 3a sporazuma, ki arbitražnemu sodišču nalaga določitev meje na kopnem in morju na zavezujoč način in kot dokončno rešitev spora, v skladu s 4. členom ustave. Ta določa, da je Slovenija ozemeljsko enotna in nedeljiva država. Vlada je ustavno sodišče vprašala tudi, ali je točka 3a v skladu z določbo temeljne ustavne listine, da so mednarodno priznane državne meje tudi meje nekdanjih republik SFRJ.

Vlada je sporazum v presojo ustavnemu sodišču poslala 17. novembra lani zaradi pomislekov v javnosti. Sodišče, ki je odločilo, da bo vprašanje obravnavalo absolutno prednostno, je predlog vlade za presojo ustavnosti arbitražnega sporazuma nazadnje obravnavalo pred tednom dni, pred tem pa 21. januarja. Mnenje ustavnega sodišča o skladnosti mednarodne pogodbe z ustavo pa je za državne organe pravno zavezujoče.

Po izreku mnenja je pričakovati, da bo, preden bo sporazum prišel v parlament, DZ o sporazumu razpisal predhodni posvetovalni referendum, ki so ga predlagale poslanske skupine koalicijskih strank, vlada pa načelno podprla. Vlada se je ob tem v mnenju zavzela, da bi na njem volivcem postavili enako vprašanje, kot na morebitnem naknadnem zakonodajnem referendumu, za katerega se zavzema opozicija, s čemer bi slednji postal nepotreben - torej, ali se strinjajo, da se uveljavi arbitražni sporazum.

Opozicija je temu nasprotovala, saj meni, da gre za prelaganje odgovornosti na volivce, opozarjala pa je tudi, da za razliko od naknadnega predhodni referendum ni pravno zavezujoč. Ustrezno se jim ni zdelo niti referendumsko vprašanje. Po mnenju SDS in SLS bi bilo volivce treba vprašati tudi, ali se strinjajo, da se vprašanje meje dokončno reši pred vstopom Hrvaške v EU.

Po nekaterih ugibanjih pa bi od mnenja ustavnega sodišča znalo biti tudi odvisno, s kakšno večino bo sporazum ratificiral parlament - navadno, kot gre mednarodnim sporazumom, ali dvotretjinsko. Po poročanju medijev naj bi namreč sodišče tudi presojalo, ali gre pri sporazumu za novo določanje meje, tudi zato, ker v temeljni ustavni listini ni govora o meji na morju, saj je v nekdanji Jugoslaviji med republikami ni bilo. V tem primeru bi bilo po ocenah nekaterih pravnikov zaradi spremembe ustave oziroma temeljne ustavne listine, potrebno o sporazumu v DZ odločati z dvotretjinsko večino.

Predlog zakona, ki ga je vložila poslanska skupina SLS, po katerem bi DZ o arbitražnem sporazumu odločal z dvotretjinsko večino, je sicer koalicijska večina v DZ februarja letos zavrnila zaradi neskladnosti z zakonodajo. Zakonodajno-pravna službe DZ je namreč presodila, da lahko večjo od navadne večine za sprejem zakona predpiše samo ustava in ne hierarhično nižji zakon.

Arbitražno sodišče naj bi za razsodbo o meji, ki bo dokončna in zavezujoča, po pričakovanjih vlade potrebovalo do dve leti. Če bi z delom začelo še v letu 2010, obstaja torej možnost, da bi razsodilo še pred vstopom Hrvaške v EU, kar je sicer tudi ena od zahtev opozicije.